Stoletnica prihoda župnika Lebana

V izseljenskem časniku Amerikanski Slovenec so o izgonu Lebana pisali na naslovnici.

Pred stotimi leti, leta 1920, je prišel v Šturje za župnika Albert Leban. V Šturje je prišel v času, ko je postajal italijanski fašizem vse bolj sovražen do Slovencev. Ivan Albreht je v svoji knjigi Mozaik krščanstva ob mrzli reki, obširno opisal pomembno vlogo župnika Lebana povsod, kjer je služboval. 

Fašisti so ga pregnali

Albreht je med drugim napisal: »Župnik Leban je bil dober pevec, glasbeni pedagog in po potrebi tudi skladatelj. Vse to je s pridom izkoristil tudi za ohranjanje narodne zavesti v Šturjah in okolici. Leta 1927 je moral zaradi fašističnega pritiska zapustiti Šturje in prevzeti župnijo Kojsko. Tam je že po enem letu umrl, star komaj petdeset let. Njegov pogreb v Kojskem se je spremenil v veliko narodno manifestacijo, saj se je zbralo čez dva tisoč ljudi.« 

Spomini so ostali

V Šturjah sem poznal ljudi, ki so poznali gospoda Lebana. O njem so pripovedovali lepe stvari. Moja mama, ki  je stanovala le nekaj deset metrov od farovža, se je gospoda Lebana spomnila iz njenih otroških let. Ohranila ga je v zelo lepem spominu. Bil sem še otrok, ko mi je pripovedovala zgodbo, ki se mi je močno vtisnila v spomin in sem jo kot odrasel imel priliko preveriti.

Gospod Leban je imel že v Šturjah psa, ki je bil na župnika zelo navezan. Po enem letu bivanja v Kojskem je župnik umrl. Pes mu je še po njegovi smrti ostal zvest. Zahajal je na njegov grob in tam tudi poginil. To zgodbo, ki mi jo je pripovedovala mama, sem imel priliko naključno preveriti in to več kot pol stoletja po tem dogodku. Kot učitelj sem spremljal učence v Kojsko. Šli smo si ogledat gotski krilni oltar iz leta 1515, v pokopališko cerkev na Kojskem. Cerkev nam je odprl domači župnik. Takrat sem se spomnil zgodbe, ki mi jo je pripovedovala mama. Župnika sem vprašal, če tudi on pozna to zgodbo. Rekel je, da je tudi on slišal za to zgodbo. 

Svetilnik

V vsakem obdobju živijo med nami ljudje, ki  prepoznajo znamenja časa in so nam  svetilniki, ki nam pomagajo držati pravo smer pri plovbi skozi življenje. Zato so vredni našega spomina.

Ne spreglejte
Naloži več