Slednjič uradno: Hieronim je novi zavetnik Primorske

Slednjič je koprska škofija uradno potrdila novico, o kateri je prvi poročal portal Vipavska: sv. Hieronim, eden najpomembnejših svetnikov katoliške Cerkve, bo namesto sv. Jožefa Delavca postal zavetnik koprske škofije. To se je zgodilo včeraj, 23. septembra, Vipavska pa je o tem prva pisala 4. septembra. Tu so povezave do člankov o tej temi: KLIK.

V soboto, 26. septembra bo ob 10. uri v stolni cerkvi v Kopru maša, med katero bodo slovesno razglasili novega glavnega zavetnika škofije, sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in še do danes uradnega prevajalca Svetega pisma v latinščino.

Slovesnost bo vodil apostolski nuncij  Jean-Marie Speich. Zaradi epidemije koronavirusa bo potekala po posebnih predpisih: maske, razdalja, razkuževanje rok. Slovesnost bo prenašal Radio Ognjišče. Dan kasneje, v nedeljo, 27. septembra, bo v župniji Podnanos 1. škofijski romarski shod v čast novemu patronu. Maša bo opoldne kamniti podružnčni cerkvi sv. Hieronima na Nanosu. Slovesnost bo vodil Rafko Valenčič, duhovnik in avtor zadnje in najbolj uveljavljene hipoteze o rojstnem kraju sv. Hieronima v bližini Pivke.

S škofije pišejo o svetniku takole. “Sv. Hieronim se je leta 386 s svojimi spremljevalci vrnil v Betlehem, kjer je vodil moški samostan; od takrat Palestine ni več zapustil. Tedaj se je za Hieronima začelo obdobje prizadevnega dela, ki je trajalo skoraj trideset let. Živel je v najstrožji askezi in ves čas posvetil prevajanju in pisanju. V Betlehemu je napisal svoja najpomembnejša bogoslovna in asketska dela, tam je dokončal svoje življenjsko delo – prevod – Svetega pisma Stare zaveze iz hebrejščine in aramejščine. To je bilo delo, ki bi dandanes za več let zaposlilo množico strokovnjakov, on pa ga je opravil sam (pri prevajanju je imel v pomoč mnogo pisarjev) in sicer tako temeljito, da je bil prevod splošno sprejet; tridentinski koncil je leta 1546 Hieronimov prevod sprejel za uradno svetopisemsko besedilo rimskokatoliške Cerkve. Delal je do zadnjega, k večnemu počitku je odšel 30. septembra, najverjetneje leta 420 in na ta dan je njegov god v svetniškem koledarju vesoljne Cerkve.”

Za patrona ga je škof Bizjak določil na predlog Valenčiča. Kot smo že poročali, objavljamo še uradno potrjeno argumentacijo: “Razmeroma veliko število cerkva Svetega Hieronima na ozemlju Škofije Koper in lepa udeležba romarjev na vseh shodih, častitljiva obletnica njegovega odhoda v večno domovino ter velika verjetnost, da je rojstno mesto svetega Hieronima dejansko ležalo na ozemlju sedanje Škofije Koper, po drugi strani pa dejstvo, da so zgoraj navedeni razlogi v prid svetemu Jožefu delavcu kot glavnemu zavetniku škofije postali nekoliko manj prepričljivi, vse to nas je spodbudilo, da smo za Lastni škofijski bogoslužni koledar na prvo mesto predlagali svojega rojaka, svetega Hieronima, in Kongregacija za bogoslužje je dne 25. julija 2020, št. 152/19, naš predlog sprejela ter naši prošnji ugodila.”

Navajajo tudi dve utemeljitvi, ki strokovno ne držita najbolj, gre pa za dva pomembna vira. Papež Benedikt XVI. je v svojem nagovoru na trgu Svetega Petra, dne 7. novembra 2007, navedel, da je Sveti Hieronim bil rojen v današnji Ljubljani v Sloveniji. Enciklopedija Britannica piše: “Hieronim je bil rojen premožnim krščanskim staršem v Stridonu, verjetno blizu sodobne Ljubljane.”

O svetniku bo te dni izšla tudi nova knjiga, zbornik strokovnih razprav, ki jo je uredil prof. dr. Rafko Valenčič.

Svetnik je pokopan v stranski kapeli ene od glavnih rimskih cerkva sv. Marije Snežne, ki je cilj mnogih slovenskih romarjev. Ker je po novem glavni primorski zavetnik sv. Hieronim, je potemtakem tudi glavni zavetnik portala in časnika Vipavska. Torej: sv. HIeronim, prosi za nas.

Ne spreglejte
Naloži več