Pismo iz Etiopije

Dragi bralci,

Moje ime je Polona Dominik. Najprej vas prav lepo pozdravljam iz Addis Abebe, glavnega mesta Etiopije, kjer bivam in delam že skoraj dve leti. Vesela sem, da se vam bom lahko redno oglašala in podelila kaj iz svojega vsakdana. Ko je človek nekje dlje časa, tako daleč od domovine, je zelo pomembno, da svoje doživljanje deli z ljudmi doma. In da prejemam glas od doma, saj ob tem pozabim, da sem daleč in se v svojih mislih in srcu preselim domov. Čeprav se tudi tukaj seveda počutim kot doma, sicer bi bilo težko živeti tu, ampak pravi dom je samo en. In tako bom poskusila vsakih 14 dni poslati kaj novega. Sicer se mi po vsem tem času tu ne zdi, da imam kaj zanimivega za napisat, ker sem se že tako navadila na življenje tu, a upam, da vam bo v veselje.

Laiška misijonarka

Za prvič naj se le predstavim. Sem diplomirana socialna pedagoginja, januarja 2019 sem z obljubo pred cerkvenim občestvom postala laiška misijonarka. Misijonsko središče Slovenije mi je podelilo misijonski križ, s katerim so me poslali v Etiopijo, za najmanj tri leta. Prišla sem v Bosco Children, ustanovo za ulične otroke, ki jo poznam že od prej. Poleg teh otrok pa skupaj z Misijonskim središčem Slovenije in tudi Avstrije skušamo pomagati še drugim revnim otrokom po vsej državi. Država je res ogromna, šteje čez 100 milijonov ljudi in huda revščina je splošna značilnost večine. Upanje za hitro razvijajočo se državo je izobražena mladina, zato preko programa »Botrstvo« s pomočjo dobrih ljudi v Sloveniji in Avstriji do izobrazbe pomagamo skoraj tisoč otrokom po vsej Etiopiji.

60.000 otrok na cesti

A moje življenje in delo je v glavnem Addis Abebi, kjer na ulici živi okoli 60.000 ali še več otrok in mladih. Razlogi, da preživljajo otroštvo na cesti, se lahko strnejo v nekaj točk, a zgodbe se seveda razlikujejo. Najpogostejši razlog je revščina, zaradi katere se podajo v Addis Abebo, saj mesto nudi več priložnosti za zaslužek kot odročno podeželje. In tako tisoče otrok v Addis Abebi na ulici prosjači ali z različnimi deli skuša prislužiti kak kovanec. 

V Bosco Children pomagamo uličnim otrokom že približno petnajst let in po svojih izkušnjah podobnih organizacij lahko rečem, da je ena najbolj uspešnih ustanov za reševanje tovrstne problematike.  Pomoč se začne že na sami ulici, ko salezijanci in socialni delavci ponoči srečujejo mlade in se z njimi pogovarjajo o možnostih za spremembo življenja, za ponoven vstop v izobraževalni proces, delo, družino… 

Ko so dovolj motivirani, da opustijo ulično življenje, vstopijo v drugo stopnjo programa, ki se imenuje Bosco Children Come and See (pridi in poglej). Reče se mu dnevni program, saj fantje pridejo zjutraj in popoldne okoli 17h odidejo nazaj na ulico. Tako se postopoma privajajo na bolj strukturirano življenje; takojšnji prestop v dom bi bil zanje prevelika in prehitra sprememba. Če zmorejo dva do tri mesece dobro slediti dnevnemu programu (učenje in delo), pridejo živet v dom Bosco Children. 

Dom Bosco

Ko vstopijo iz dnevnega programa v dom, se jim vse spremeni. Najprej dobijo nova oblačila in higienske potrebščine, posteljo… Ko se namestijo, začnejo program orientacije. Nekaj časa se preizkušajo v različnih delavnicah in s tem ugotavljajo, kaj jim bo za prihodnost najbolj pomagalo in v čem so dobri. Nekaj tednov je posameznik npr. v mizarski, potem se prestavi v električno, potem čez nekaj tednov v usnjarsko, kuharsko, kovinarsko; obdobje orientacije traja skoraj 6 mesecev, po katerih se odločijo za eno smer, ki jo izpopolnijo v naslednjih letih in dobijo tudi certifikat, s katerim se lahko zaposlijo. Vmes imamo tudi pouk za splošno izobrazbo, kjer učim angleščino. Z učencem obiščemo njegovo družino, ki je včasih po 1000 km oddaljena, najprej za en dan, čez nekaj mesecev gre fant tja za en teden, in potem ponovno… Cilj programa je ponovna povezava z družino.

Pri nas ostanejo torej otroci tri leta, ko so poleg družinskega ozračja v Don Boskovem duhu deležni poklicne in splošne izobrazbe, pomoči za ponovno življenje in odnose z družino, pomoči za pridobitev poklica (povezava z delodajalci). Spremljamo pa jih tudi po tem, ko že zapustijo ustanovo. 

Uredništvo Vipavska.eu objavlja pisma iz Etiopije v upanju, da bodo naši bralci spoznali tuje svetove in delo Slovencev v tretjem svetu. Ob tem spodbujamo bralce, da bi pomagali projektu za brezdomne otroke v Adis Abebi. Vsak dar šteje. Iskrena hvala!

Svoj dar lahko nakažete na

TRR SI56 0201 4005 1368 933,

koda namena CHAR,

namen nakazila POLONA DOMINIK,

referenca SI00 279701

Denar v Etiopijo bo brez vsake provizije nakazalo MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE, Kristanova 1, 1000 Ljubljana

Ne spreglejte
Naloži več