Včeraj so imeli v ZDA volilni dan. Pogled v preteklost nam ponuja nekatere vzporednice z letom 1860, ko je na volitvah zmagal Abraham Lincoln (1809–1865), ki sicer v zgodovini velja za enega najboljših ameriških predsednikov. Pol leta kasneje se je z napadom na utrdbo Fort Sumter v Južni Karolini začela ameriška državljanska vojna…
Lincoln
Bil je 6. novembra 1860, ko je bil Abraham Lincoln izvoljen kot 16. predsednik ZDA. Zbral je 1.866.452 glasov oz. zanj je volilo 39.8% volilnih upravičencev. Spomladi 1861 se je naselil v Beli hiši.
V tistem času je Američane morda najbolj delil odnos do suženjstva, predvsem pa so morali kandidati na volitvah do tega zavzeti jasno stališče. Lincoln je kandidiral za republikansko stranko, z zmago na volitvah je postal prvi republikanec, ki mu je uspelo postati ameriški predsednik. Lincolnova stranka je kot prva zagovarjala odpravo suženjstva, medtem ko so bili protirepublikanski glasovi razdeljeni na tri strani. Posamezniki, ki so se predtem povezovali z demokratsko stranko, a so bili proti suženjstvu, so se pridružili republikancem. Podporniki suženjstva so šli k demokratom.
Protikandidati Abrahama Lincolna na volitvah so bili južni demokrat John Breckinridge, demokrat s severa Stephen A. Douglas in John Bell iz novoustanovljene stranke Constitutional Union Party.
Odcepitev južnih držav
Lincolnova zmaga na volitvah jeseni 1860 je ponujala enega od razlogov, da so se ZDA kmalu znašle sredi državljanske vojne. Še pred prisego novega predsednika Lincolna je iz tedanje zveze protestno izstopilo sedem ameriških zveznih držav z juga, čeprav jim je Lincoln ponujal zagotovila, da suženjstva v južnih državah ne namerava ukiniti. Po bitki za Fort Sumter pa so izstopile še tri države, medtem ko sta dve razglasili delni izstop. V štiriletnih krvavih bojih med unionisti in secesionisti je umrlo več kot 600.000 vojakov na obeh straneh.
Vsekakor upam, da se zgodovina danes ne bo začela ponavljati…
