Stoletnica smrti Kraševca, ki je postal hrvaški škof – Anton Mahnič

Konec letošnjega leta, 14. decembra, bo minilo 100 let od smrti duhovnika, literata, časnikarja, javnega delavca in krškega škofa, dr. Antona Mahniča iz Kobdilja (župnija Štanjel).

Kritizirani kritik

Njegovo ime velik del javnosti asociira na ideološko ozko usmerjenega kritika Gregorčiča, Prešerna, Stritarja in nekaterih drugih literarnih piscev ter na ločevalca političnih duhov, pregled vsestranskega udejstvovanja pa prikazuje njegov veliko širši domet: od bogatega miselnega in zapisanega dela do razpravljalne in organizacijske angažiranosti na družbenem in cerkvenem področju, tudi izven meja svoje domovine.

Tule bo govor o enem izmed na Slovenskem manj znanih Mahničevih projektov, o prizadevanju za ohranitev in dokončno legitimacijo glagoljaške tradicije v škofiji Krk. 

Mahničev kip v rodnem Štanjelu. Foto (c): Tino Mamić

Presenečenje: Slovenec postane hrvaški škof

Anton Mahnič je od duhovniškega posvečenja leta 1874 opravljal različne službe v Gorici, 22. februarja 1896 pa ga je avstrijski cesar izbral za škofovsko službo v Krku. Papež se je z izborom strinjal in 3. marca istega leta kandidata potrdil. Škofovsko posvečenje je prejel 7. februarja naslednjega leta v goriški stolnici in bil 27. marca umeščen v svoji novi škofiji.

Njegovo imenovanje je sprožilo nemajhno presenečenje, saj se je kot najverjetnejši novi krški škof omenjal pokrajinski poslanec in član stolnega kapitlja, dr. Fran Volarić. Spodnesla ga je izrazita narodna zavednost, nasprotna težnjam avstro-ogrske vlade, da je treba etnično mešano prebivalstvo na območju škofije poenotiti in onemogočiti širitev glagolskega (tj. slovanskega) bogoslužja. Zaveden Hrvat ni bil po godu niti italijanski narodni skupnosti na hrvaški obali.

Mahnič je za razliko od Volarića veljal za Rimu in latinskemu bogoslužju naklonjenega človeka s stališči zoper pretirano izražanje narodne pripadnosti. Ideje je jasno oznanjal v Rimskem katoliku in jih potrdil z nastopom proti samovoljnemu uveljavljanju glagolskega bogoslužja v Ricmanjah pri Trstu.

Še eno presenečenje

Po njegovem prihodu na Krk pa se je rešitev glagoljaškega vprašanja razvila povsem nasprotno od pričakovanj. 

Zdaj je Mahnič s podporo glagoljaštvu presenetil Dunaj.

Ne spreglejte
Naloži več