Andraž Veselič: Fifa in gol

Šel Tomažek sam je na igrišče,
brcal bo in gole spet zabijal,
rekla mama je, in pa navijal
bo sam zase, takšen fant se išče.

Šel Tomažek je in novo žogo
brcnil nekajkrat je prav veselo,
ga pri tem je vsakokrat imelo,
da pomembno odigral bi vlogo.

Družbo delala mu soigralka
je edina, Fifa, mala psička,
skupnega imela sta konjička,
to bila visoka je postavka.

Za vsak gol dosežen je pri mami
si Tomažek lep denar prislužil,
s Fifo moštvu fantov se pridružil,
ki bili kot on so lumpi sami.

Driblal z njimi je in izigraval
zlo usodo naš Tomažek stalno,
šel se žogobrca fant fatalno,
po igrišču s psičko Fifo taval.

Ta prinaša mi veselje vedno,
se bahal je in veselo brcal,
druge privoščljivo zraven krcal,
da so rekli: fant igra res bedno.

Slednjič lasten ga napuh kaznuje,
Fifa mu poda nerodno žogo,
da Tomažek se zaplete z nogo,
žoga s silo v lasten gol potuje.

Ni vesel Tomažek, se razjoka,
tole pa soseda reče mami:
kjer zberó se gizdalini sami,
mesto ni za vašega otroka.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več