Zakaj so se partizani spravili na zavedno slovensko družino? (1)

Zato, ker je bila družina premožna in krščanska

Življenjska izpoved Antonije Marije Kofol, nekdanje učiteljice nam odstira vpogled v resnično podobo vojne in povojne »osvoboditve« saj se je komunistična oblast znesla nad številnimi družinami le zato, ker so bile premožne, uspešne in verne, čeprav so bile partizanom privržene, tudi Antonija je s sestro učila v partizanski šoli, oče pa je bil sploh vključen v osvobodilno gibanje. Tudi na Primorskem, tudi v partizanskem Čepovanu, ki je veljal za osvobojeno ozemlje ni bilo nič drugače.

Za velikimi parolami o enakosti in svobodi so se dogajali pomori ljudi, ki so drugače mislili ali pa zgolj zato, ker so bili partizanskemu vodstvu malo sumljivi. Enakost so si po svoje predstavljali partizanski poveljniki, med drugim Lado komandant 9. korpusa Ambrožič Novljan, ki so lepo oblečeni spali na toplem in imeli izvrstno hrano, med tem, ko je bilo moštvo zunaj in v pomanjkanju.

Uspešna in zgledna družina

Kofolova družina iz Čepovana bi si zaslužila posebno pozornost. Oče je bil napreden in slovensko zaveden gospodar, pobudnik napredka, ustanovitelj in mecen gasilskega društva v kraju. Na Televiziji Slovenija, v oddaji pričevalci, ki jo pripravlja Jože Možina je bilo nedavno objavljeno pričevanje četrte od sedmih hčera Kofolove družine, sedaj že pokojne Antonije Marije, ki je bila učiteljica telesne vzgoje in biologije na Primorskem. Vedno disciplinirana, pravična in zavzeta za svoje učence, se spomni ena od njih, a sedaj, po ogledu njenega pričevanja, ki jo je ganilo, tudi mnogo bolj razume zakaj je bila njihova učiteljica vedno resna, nikoli povsem sproščena, redko nasmejana. Nikoli se ni tudi poročila. Odgovor je moč iskati tudi v tem, kar je družina preživela med vojno in po njej.  Povezava na pričevanje, ki je res vredno ogleda, je na voljo tule: KLIK

Zaplemba premoženja

Po vojni so Kofolove razlastili, pravzaprav okradli in poniževali, kar je očeta strlo. Eno od sester te izjemno napredne in slovensko zavedne družine, so komunistične oblasti zaprle in mučile. Vseh sedem sestra je dal oče že pred vojno študirat, a  po vojni so se nekatere razteple po svetu, ki je tako, zaradi komunistične diktature »poskrkal« na tisoče najbolj agilnih in sposobnih mladih ljudi, ki bi še kako koristili domovini.

Izjemno pričevanje Antonije Kofol, rojene leta 1925 in žal že preminule, nas popelje v Čepovan severno od Gorice, v hribovsko vas in dolino, kjer je živela družina Kofol: oče, mama in sedem hčera. Izvor družine je najverjetneje plemiški, oče je uspešno vodil veliko posestvo, h kateremu so spadali gozdovi in pašniki: »Moj oče je bil zelo miren človek. Miren, moder. Tako  zavzet za svoje, za posestvo, za napredek. Je kot kmet je tako vpeljal marsikakšno novost. Je skrbel za uvedbo dobre pasme živine v Čepovanu. Je šel iskat v Švico  dobro pasmo.  Je bil tako dejaven. Bil je ustanovitelj gasilskega društva, to sem še hotela pokazati. Je bila leta 2004 je bila 100 letnica tega društva.«

Oče je doma strogo prepovedal vsako italijansko besedo

Vsem hčeram je oče želel dati možnost šolanja in študija. To je bilo obdobje, ko so na Primorskem vladali Italijani, kar je oče kot zaveden Slovenec še kako občutil. Italijanski učitelji so preganjali slovenščino, tudi kaka klofuta je padla. Oče pa doma ni dopustil, da bi hčere izrekle kako italijansko besedo: »Torej učitelji so bili tako, za svsako slovensko besedo smo jih najmanj smo jih slišali,  pa kakšna klofuta je priletela, pa zelo so bili nastrojeni proti  proti slovenščini Ja, mi otroci nismo toliko tega občutili, Pa v šoli smo se učili italijanske igre, potem smo pa še doma, ne na enak način italijansko se med seboj se klicali , in oče je nastopil in tako je bil jezen  Vztrajal je, da doma ne smemo niti ene italijanske besede spregovoriti.«

Vzgojene so bile v odporu do Italijanov in v velikem spoštovanju vsega, kar je slovensko. Antonija obud spomin na idilično družinsko življenje med vojno, prepleteno s praznovanji, s tradicijo in obiskovanji verskih obredov. Običajno vaško in družinsko vzdušje se je pretrgalo kmalu po začetku vojne, že ko so tudi v te kraje prihajali partizani, te pa so preganjali Italijani in pozneje Nemci.

Oddajo s pričevanjem Antonije Kofol na TVS si lahko ogledate tu: KLIK

Vir: RTV Slovenija, dr. Jože Možina

SE NADALJUJE

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več