Brez cepljenja bomo pustili desetino vseh ljudi na svetu umreti. Tudi 200.000 Slovencev.
Prav je, da se vsi sprašujemo o kakovosti in učinkovitosti farmacevtskih proizvodov. Po drugi strani pa moramo zaupati strokovnjakom. Kdo ve več: tisti, ki 30 let študira in deluje na področju ali »influencer«, ki ne obvlada osnov biokemije? Smo v dobi, ko bedaki govorijo, pametni pa molčijo oz. so utišani. Pred oči mi prihaja prispodoba o Babilonskem stolpu.
Kdor pozna osnove proizvodnje zdravil, ve, da pri tem sodeluje stotisoče zaposlenih in bi bilo dodajanje čipov v cepiva takoj opaženo in bi šlo v javnost. Ko govorimo o stotisočih je zaupnost nemogoče držati pod kontrolo, razen v državah z diktaturo.
Testiranja so trajala več let
Del cepiv sloni na novi tehnologiji, t.i. mRNA, ki pa je že v testiranjih kar nekaj let, skoraj desetletje, in se je testirala v kliničnih fazah 1 in 2, torej na ljudeh, večinoma rakavih bolnikih. Torej ta tehnologija ni nekaj neznanega. Znanja v biologiji, biokemiji gredo naprej in temu primerno napredujejo tudi možnosti razvoja novih učinkovin. Gre za normalen razvoj, je pa res, da je covid situacija razvoj teh cepiv pospešila.
VLP cepiva (AstraZeneca)
Druga vrsta cepiv, kjer pa ne gre za najnovejšo tehnologijo, sloni na virusnih delcih oz. virusom podobnih delcih, angl. »Virus-like particles« (VLP), ki se proizvajajo v celičnih linijah. Te celične linije so različne. Nekatere so opičjega izvora, druge račjega, so pa tudi take, ki izvirajo iz človeških celic. Tukaj gotovo pridemo do moralno-etičnih vprašanj. Zato moramo pogledati tudi v izvor teh celic.
Pri VLP cepivih moramo VLP-je dostaviti v organizem in zagotoviti, da spodbudijo imunski odziv. Celotna pot od pridobitve cepiva do tega, da to spodbudi imunski odziv, je pri mRNA cepivih lažja, hitrejša in tudi bolj ponovljiva.
Stranski učinki cepljenja
Nas pa delo s temi učinkovinami uči in izkušnje nam pravijo, da so velike razlike med cepivi v količini nečistoč. In če govorimo o cepivih, premalo poudarjamo kvaliteto cepiv. Vemo, ko se cepimo proti gripi, nas morajo vprašati, če smo alergični na kurja jajca. Če smo, nas ne smejo cepiti. Tudi pri drugih cepivih poznamo stranske učinke. Ali so vsi ti stranski učinki res posledica cepiva ali je slučajno prišlo do več faktorjev skupaj in je bilo cepivo zgolj eden od faktorjev, je področje, kjer imata znanost in industrija še precej dela. Torej, da se skuša bolj ovrednotiti cepiva tudi na podlagi potencialnih stranskih učinkov. Po vseh letih uporabe nekaterih cepiv mislim, da bi tudi stroka morala imeti več odgovorov, zakaj je določeno cepivo bolj ali manj varno.
Zgolj aktivna učinkovina, ki je v cepivu, navadno ni nevarna. Večina nevarnosti prihaja iz nečistot v cepivu. Torej, če bi to cepivo bolj očistili, bi bila nevarnost stranskih učinkov bistveno manjša. Ko govorim o tem, mislim, da bi namesto sto ljudi z nekim stranskim učinkom videli verjetno enega ali dva, kar je vseeno ogromna razlika, sploh če pridemo tudi do teorij, da nekatera cepiva povzročijo precej hude reakcije in nekateri otroci dejansko zbolijo na način, da postanejo hromi. Kar nekaj takih in drugačnih stranski učinkov cepiv lahko zasledimo v literaturi, a ti stranski učinki se izražajo pri relativno zelo majhnemu številu ljudi.
Raje mRNA
Če imam na voljo cepiva na osnovi mRNA tehnologije, potem bom raje vzel to cepivo kot VLP cepiva. mRNA tehnologija vseeno omogoča manj stranskih učinkov kot jih virusni oz. virusu podobni delci, ki jih je treba delati v celicah. Celice so naravni ekosistem, ki se spreminja, tudi proizvodnja je bolj neponovljiva. V primeru mRNA gre bolj za sintezno kemijo oz. biokemijo in te stvari lažje kontroliramo, prav tako ponovljivost, pa tudi proizvedemo le tisti ključen protein, ki povzroči imunsko reakcijo.
Pri VLP cepivih moramo VLP-je dostaviti v organizem in zagotoviti, da spodbudijo imunski odziv. Celotna pot od pridobitve cepiva do tega, da to spodbudi imunski odziv, je pri mRNA cepivih lažja, hitrejša in tudi bolj ponovljiva.
Brez cepljenja bo nastopil kaos
A v času pandemije je potrebno razmišljati tudi o alternativah – torej, ali se bomo cepili in nekako to pandemijo zajezili ali pa bomo imeli kaos. Ko se zelo hitro poruši ravnotežje v svetovni populaciji, se to ne odraža samo na manjšem številu ljudi na svetu, ampak v vseh segmentih. Lahko sklenemo, da bomo brez cepljenja pustili 10 odstotkov ljudi umreti, ampak to lahko pripelje do številnih uničujočih posledic. Zgodovina nas uči, da ko ni bilo na voljo teh cepiv, so se dogajali pravi masakri, tako gospodarski kot množična umrljivost.
Sam se zato bom cepil in to čimprej.
Komentar dr. Aleša Štrancarja je iz intrvjuja na portalu Domovina, ki ga je naredila Tadeja Kreč: KLIK
O etičnosti cepiva in neutemeljenih obtožbah, da naj bi pri razvoju cepiva uporabljali celice splavljenega otroka, je dr. Štrancar že pisal: KLIK.
Iz odmevnega intervjuja dr. Aleša Štrancarja na portalu Domovina objavljamo odlomek o cepljenju proti koroni.
