Orožje laži, že 30 let

»Med nami govori tiho orožje, tisto, ki se mu nihče ne upa dati imena, ker bi se s tem pri priči osamil in si nakopal nad glavo srd sodobnikov. To je orožje laži ‒ prevare, zvijače, spletke ali pa čisto navadne dezinformacije. Avtorji so večinoma skriti, režiserje pa vidimo med sredstvi javnega obveščanja.«

Prelomni časi leta 1991, ko se ni dobro vedelo, kaj bo prinesel naslednji dan, so se dobro pokazali na osrednji kulturni prireditvi: podelitvi Prešernovih nagrad. Negotovost je bila tako velika, da jo je omenil celo slavnostni govornik.

Ko poezija ostane brez besed

To je bil republiški sekretar za kulturo, kot je bil uradni naziv vladnega ministra, pesnik in pisatelj Andrej Capuder. »Živimo v vojnem času. Maje se Jugoslavija, vre na Baltiku, gori in bobni od Perzijskega zaliva. Kadar govori orožje, tedaj poezija molči,« je začel slavnostni govornik Capuder. Prešernove nagrade so bile razvrednotene, ker so jih povojni komunistični oblastniki podeljevali zvestim »kulturniškim podložnikom«, je poudaril in se vprašal: »Morda jo v tej obliki podeljujejo zadnjič?«

Celotna levica za razorožitev

Capuder je dan po objavi Deklaracije za mir z zahtevo celotne levičarske elite, da se Slovenija razoroži, omenil, da je danes na pohodu nasilje: »Med nami govori tiho orožje, tisto, ki se mu nihče ne upa dati imena, ker bi se s tem pri priči osamil in si nakopal nad glavo srd sodobnikov. To je orožje laži ‒ prevare, zvijače, spletke ali pa čisto navadne dezinformacije. Avtorji so večinoma skriti, režiserje pa vidimo med sredstvi javnega obveščanja.« Prevajalec Božanske komedije je nadaljeval z mislijo, da je Dante v zadnji krog pekla še pod umore postavil vse oblike moralnega nasilja ali zvijače.

Mediji odkrito proti vladi

Uredništvo največjega dnevnika Delo sekretarju za kulturo ni ostalo dolžno. Na naslovnici se ga je lotilo s karikaturo in uvodnim komentarjem. Marijan Zlobec je ministru in vladi očital, da manipulira s svobodo ustvarjalnega duha in da je »stopnja kulturne razvitosti« zaradi vlade nazadovala. Vlado je kritiziral tudi, ker so bili odzivi javnosti leta 1991, ko je bila prva podelitev Prešernove nagrade po uvedbi demokracije in svobode govora, večji kot kadar koli v zadnjih desetletjih totalitarnega režima. Podobno se je opredelil tudi Večer. V naslovnem komentarju je Janez Cundrič pisal, da se »kulturniki nikoli niso obnesli v politiki«, kar je letelo na Capudra.

Obširno so poročali tudi o Deklaraciji za mir, ki je bila nastala dan prej. Povzemali so tiskovno konferenco, na kateri je bil član predsedstva države Dušan Plut. Slovenija naj takoj ustavi oboroževanje, ki da poteka »mimo javnosti in parlamenta«, je vlado obtožil Plut.

Napovedal je, da bo šel za podporo razorožitvi prepričevat politike tudi tja, kjer je ta »najbolj potrebna«, v Beograd. Deklaracija, ki so jo podpisali najvišji politiki, pa je po poročanju Dela »projekt, ki je nastal spodaj, v civilni družbi«. Napovedali so, da se bo v kratkem začelo zbiranje podpisov državljanov pod deklaracijo.

Ko vlada ostane brez besed

Kako vlada odgovarja na očitke, niso zapisali. Dnevnik Delo ni niti z besedo omenil, da bi bil kdor koli v državi kritičen do deklaracije, ki je poskusila povsem spremeniti politiko osamosvajanja po referendumu. Iz poznejših dokumentov vemo, da je oče slovenske države Jože Pučnik deklaracijo označil za »veleizdajo«. A mediji so ob poročanju o Deklaraciji za mir izpustili vsako, tudi najmanjšo kritiko.

Celoten članek je na portalu, posvečenem 30-letnici osamosvojitve: KLIK

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več