Slovenski medijski prostor je neuravnotežen: okoli 80 odstotkov notranjepolitičnih redakcij slovenskih medijev je pretežno naklonjenih levosredinskim političnim strankam, s čimer slovenski medijski prostor nikakor ni uravnotežen, svobode govora oz. medijev pa ne ogroža 20 odstotkov medijev z desnosredinsko uredniško politiko, četudi so kateri od teh medijev v tuji lasti, tudi madžarski.
V Evropskem parlamentu smo tokrat prvič govorili o Sloveniji. Razprava o svobodi medijev v Sloveniji je uspešen izvoz notranjepolitičnega boja, slovenskih socialistov in liberalcev, iz Slovenije v Evropski parlament.
Razprava je zavajajoča, saj ni pošten prikaz slovenskega medijskega prostora in je škodljiva za Slovenijo, ki se pripravlja na predsedovanje Svetu EU.
Velika večina slovenskih nacionalnih medijev je v lasti tranzicijskih gospodarstvenikov, ki prek svojih medijev ščitijo svoj gospodarski interes, na vseh parlamentarnih volitvah pa odkrito podpirajo levo sredinske stranke, s skupnim ciljem, da preprečijo zmago Janeza Janše na volitvah, sedaj skušajo zrušiti njegovo vlado.
Povprečnemu poznavalcu slovenskega medijskega prostora je takoj jasno, da je vsaj 80 % notranje političnih redakcij slovenskih medijev, vključno z javno RTV, naklonjenih levosredinskim političnim strankam.
Tudi jaz vabim predstavnike Evropske komisije v Slovenijo, da se prepričajo, da medijske pluralnosti ne ogroža 20 % desnih medijev, pa četudi so nekateri v madžarski lasti.
Do takrat pa bi si želel, da Slovenci prenehamo z izvažanjem notranjepolitičnih tem na evropski parket, naš predsednik vlade pa lahko napiše kakšen tvit manj.
Franc Bogovič, Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS, EPP)
