Anton Lisec, vodja zadnje rudarske stavke

Anton Lisec je bil tisti rudar, ki je svoje rudarske kumarate popeljal na zadnjo stavko zasavskih rudarjev, ki se je končala ravno marca 2014.
Oddajo smo posneli na svetem kraju, kot je dejal Lisec, na Ajnzerju v Trbovljah, pred vhodom v jamo. Seveda je najprej beseda tekla o njegovem otroštvu in uporništvu.
“Revolucionarne gene sem “pojerbal” po očetu knapu. Tudi on je bil uporniški. Majhen je bil, tako kot jaz, in s hudičem,” nam pove za začetek pogovora. V nadaljevanju je opisal knapovski značaj, naporno delo v jami in tudi multipraktičnost rudarjev. Rudarji so bili namreč vešči različnih opravil. “V naravi rudarjev je bilo delo. To imaš v genih. Delo je bil njihov motiv življenja.” Tudi pivo. Tisti, ki ne pije piva, po njegovem ni pravi knap.
Dotaknila sva se tudi zdajšnjih časov, ko gospodarji od vseh nas zahtevajo vse večjo produktivnost, torej narediti čim več s čim manj zaposlenimi. Pojasnil je tudi, kaj pomeni, če knapu uide beseda “kurba”. Da ne boste mislila, da je to v teh koncih kletvica, prej mašilo, da so stanje bolj slikovito opisali, začinili svojo pripoved. Toni je tudi sam precej garal v jami. Nositi težko breme, ali prestavljati sto kilogramske “rinke” ni mačji kašelj. “Sploh pa zame, ki sem nižje rasti in sem imel le nekaj čez 60 kilogramov.” Pravi, da je bil kar dober delavec, dober knap. Tudi zato je bil med knapi spoštovan in ne čudi, da so ga izbrali za vodjo štiridnevne stavke. Predsednik rudniškega sindikata je postal nekaj let prej. Krizo so rudarji predvsem začutili po sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je dodobra oklestil tudi prihodke Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH). “Vedeli smo, da bo enkrat rudarske zgodbe konec. Vsa poanta stavke 2014 pa je bila, da se norce iz nas ne bodo delali. Če jaz nekaj naredim, mi boš ti plačal,” nam pove in doda, da so se tudi zato uprli. Ker drugače ni šlo in ker je to v knapovski naravi. “Take sloge, kot je bila med stavko ni bilo več nikoli prej, niti nikoli kasneje.”
Vsi, ki smo stavko spremljali, se spomnimo tudi dogodka, ko ga je med novinarsko konferenco poklical predsednik Slovenije Borut Pahor. Mi pa smo čakali. Lisec je to videl, prekinil predsednika z besedami, da nima časa in da ima bolj pametno delo, kot pa da se pogovarja z njim. “Dejansko je res, možakar bi prišel, se slikal in šel domov,” slikovito in brez dlake pove zdaj že upokojeni rudar in predsednik rudarskega društva Perkmandeljc Trbovlje. Par besed je spregovoril tudi o stavki, o obisku predsednice vlade Alenke Bratušek, pogajanjih, o tem ali so bile stavkovne zahteve izpolnjene in dodal, da se mu zdi krivično, da so se nekoč rudarji upokojevali pri malo več kot štiridesetih letih, zadnja generacija pa bistveno pozneje. To je zanj kršenje delavčevih pravic. “Ne! Nisem zadovoljen, kar je nastalo iz Slovenije v tridesetih letih. To je daleč od tistega, kar smo mislili, da bo,” nam je ob koncu povedal še, kako gleda na še vedno mlado Slovenijo.

Ogled oddaje: KLIK

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več