Zakaj praznujemo veliko noč

Danes je petek. Veliki petek. Drugi dan velikega tridnevja, kot imenujemo veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.

Veliki teden se sicer začne že na cvetno (ali oljčno) nedeljo, ki ji sledijo veliki ponedeljek, veliki torek … vse do današnjega velikega petka, velike sobote in nedeljske velike noči. Na veliki četrtek je Jezus z dvanajstimi učenci praznoval judovsko pasho, praznik izhoda (eksodusa) Judov iz Egipta. Ob tej priliki jim je ponudil kruh in vino in izrekel znamenite besede “To je moje telo” in “To delajte v moj spomin”. Kristjani lo mijo kruh še dve tisočletji po jeruzalemskem dogodku, čeprav ne v povsem enaki obliki po vsem svetu.

Veliki petek nosi osrednje sporočilo krščanstva – na križu umira Bog in nam s tem omogoči odrešenje kljub napakam, ki jih počenjamo vsak dan. Boga – Jezusa v petek popoldne položijo v grob, kjer čaka na vstajenje tretjega dne.

Tudi državne praznike začnemo praznovati na predvečer. Tradicija je vzeta iz slovenskega katoliškega praznovanja praznikov, ko se nedelja (in “delopust”, to je prepoved nedeljskega dela) začne že v soboto ob 17. uri. Tega si niso izmislili slovenski kristjani, ampak že Judje, katerih dan se začne s sončnim zahodom.

Velika sobota nima drugega pomena kot čakanje na veliko noč. V čakanju pospravljamo, čistimo in urejamo vse potrebno za praznik. Posta ni več, pršuta pa še ne smemo jesti. Ob jutrih velike sobote so pred cerkvami kurili ognje in jih dopoldne raznašali po hišah. Dokler ni prispel ogenj, se kuhanje (in gretje) ni začelo. Možakarji, ki so se v postnem času odpovedali cigaretam, so bili precej neučakani in so velikokrat pohiteli kar do cerkve in si prižgali. Sicer bi bili morali čakati ministrante, ki so več ur raznašali ogenj. Navada je na Vipavskem ohranjena do danes, pa čeprav v stanovanjih namesto ognjišč prižgejo samo svečko.

Eden od najbolj obiskanih obredov v vsem letu je pov- sem “nepomemben” blagoslov velikonočnih jedi na so- boto popoldne. Slovenske velikonočne jedi so meso (simbol Jezusove krvi, šunka), jajce (piščanček prebije lupino, Jezus pa pokrov z groba), hren (simbol trpljenja) in kruh ( Jezusovo telo, potica). Sodobne velikonočne košarice pa vsebujejo še marsikaj zanimivega …

Vstajenje tretji dan nastopi v soboto zvečer. Po sončnem zahodu oziroma po peti uri namreč nastopi že nedelja, velika noč, ko so ženske našle na grobu od- valjen kamen. Kristjani praznujemo vstajenje s slovesno mašo, ki ji velikokrat sledi procesija. Po več kot šestih tednih začnemo spet uporabljati besedo aleluja, ki je bila povsem ukinjena, saj izraža veliko veselje. Zvonovi, ki so v četrtek utihnili, pa zapojejo na ves glas. Šele po prihodu od vstajenjske maše lahko jemo blagoslovljene jedi, ki smo jih prinesli od popoldanskega blagoslova.

Velikonočni nedelji sledijo velikonočni ponedeljek, velikonočni torek … vse do velikonočne sobote.

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več