Domovina ni prva, ampak druga. Faktor ni drugi, ampak 590. :-)

Aljuš Pertinač je zelo lepo in razumljivo sprejel mojo napako, ko sem pomešal datum Faktorja, njemu pa koncept oddaje. Ob 19.00 v torek, ko so bili že vsi v studiu, me je namreč klical in izvedel, da sem mislil priti v sredo. Pa mi je pravočasno povedal in to dvakrat…

Opravičujem se zatorej, spoštovani Aljuš, Tebi in sokomentatorki Normi Mariji Brščič (prej Korošec). In vsem gledalcem in poslušalcem, kakopak. Napaka je bila moja in samo moja. Tudi moja preobremenjenost zadnjih dni ni opravičilo, ampak le pojasnilo.

Oddajo sem si ogledal šele danes zjutraj in jo priporočam: KLIK So pa bili zadnji dnevi res nori. Pertinač je rekel, da me razume, saj je zdaj prva Domovina, Faktor pa drugi. A resnici je danes izšla že druga Domovina 🙂 In torkov Faktor je bil že 590 🙂

Tudi današnja Domovina omenja temo, o kateri sta razmišljala Aljuš in Norma. Najbolj značilna je karikatura, ki jo je narisal Boris Oblak. Gre za mlajšega karikaturista iz lepe Poljanske doline. Oblak daje tedniku prepoznavnost. Narisal je tako prvo naslovnico brezplačnika kot prvo naslovnico tednika Domovina. Odmevi bralcev so na obe sliki, podirajočo se hišico iz medijskih kart in na iskanje manjkajočega parlamentarca, izjemno dobri. Ne dvomim, da bo tudi Don Kihot na biciklu v današnji številki udaril žebljico na glavico.

Vabim k branju nove Domovine, ki je že bodisi v torbi Vašega poštarja bodisi pri Vašem prodajalcu časopisov. Razen, če je prodajalec ni skril kam pod pult ali za druge revije. A tudi v tem primeru jo lahko zahtevate.

PS

Včeraj sem se cepil. V Celju, saj se v Kopru ni dalo nikakor dogovoriti vnaprej za datum. Tako so me doslej klicali dan pred rojstnim dnevnom, dan pred zlato poroko moji staršev in enkrat dan pred oddajo Faktor. Tako sem izgubil več kot dva meseca. Potem pa na televiziji izvem, da v Celju cepijo nenaročene. Prišel sem pol ure pred zaprtjem in se psotavil v vrsto več sto metrov dolgo. Malo pred zaprtjem prideta na konec kolone varnostnik in medicinska sestra in označita konec kolone. Kakih 30 zadnjih bi se moralo obrniti in priti naslednji dan. Seveda sem glasno povedal, da sem prišel iz Kopra. Varnostnik in sestra sta se spogledala, si izmenjal par besed in rekla, da bodo vzeli vse. Ta dva si bosta šla “direta v nebesa”, sem rekel. A niso zlati, ti Štajerci?

Dobri dve uri smo čakali. Stranki učinki? Bolečine. V nogah. Že pred ceplejnjem, he he. Sicer pa me cepljena rama resda boli in sem vzel lekadol, kot je sestra svetovala. Zaenkrat, torej, vse v najlepšem redu.

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več