Pediatrična paliativna oskrba se po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja dobro razvija in sledi vsem strokovnim priporočilom. Na ministrstvu bodo še naprej podpirali razvoj te stroke in poskrbeli za ustrezno financiranje, je Poklukar zagotovil v odgovoru na poslansko pobudo Tine Heferle in Nika Prebila iz LMŠ.
Opozicijska poslanca ocenjujeta, da področje otroške paliative še vedno ni ustrezno celostno urejeno. Glede na to sta ministra pozvala, da prednostno na državni ravni uredi sistem in vzpostavi hišo hospic za otroke in mladostnike, kjer bi lahko z otrokom bivali tudi njegovi starši.
Minister pa je odgovoril, da se na ministrstvu zavedajo pomena celostne paliativne oskrbe, ki mora biti na voljo bolnikom z neozdravljivo, kronično in napredujočo boleznijo ne glede na starost ali kraj bivanja.
V ta namen je bil leta 2010 izdelan krovni dokument za razvoj paliativne oskrbe, pri katerem so poleg domačih sodelovali tudi strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Slovenija je tako po njegovih besedah ena redkih držav z izdelanim državnim programom za razvoj paliativne oskrbe in centralno koordinacijo razvoja.
Takrat je bil že pripravljen ločen razvoj paliativne oskrbe v pediatriji. Program je bil eden prvih strokovnih in organizacijskih programov, ki je bil odobren na zdravstvenem svetu in uvrščen v sistem financiranja s splošnim dogovorom.
Državna koordinacija razvoja paliativne oskrbe je bila vzpostavljena leta 2016, od leta 2018 pa je razvoj pediatrične paliativne oskrbe del skupnega razvoja paliativne oskrbe. V splošni dogovor je bila leta 2018 uvrščena tudi mobilna paliativna dejavnost kot specializirana dejavnost, ki omogoča oskrbo na domu.
Specializirano pediatrično paliativno oskrbo trenutno zagotavljata dva tima s Pediatrične klinike Ljubljana. Dejavnost obeh po ministrovih besedah potrjuje, da je paliativna oskrba zagotovljena otrokom, ki jo potrebujejo.
Poleg tega osnovno paliativno dejavnost zagotavljajo vsi lečeči pediatri ves čas zdravljenja osnovne bolezni. Stacionarno namestitev hudo bolnih in umirajočih otrok pa omogoča bolnišnica Šentvid pri Stični, ki nudi otrokom zdravstveno oskrbo 24 ur na dan vse dni v letu.
Pri oskrbi otrok sodelujejo zdravniki pediatri, medicinske sestre, respiratorni terapevti, nevrofizioterapevti, delovni terapevti, psihologi, logoped in prehranski svetovalec. Namestitve in možnost za nudenje paliativne oskrbe v tej bolnišnici bodo krepili še naprej.
Nadaljnji razvoj pediatrične paliativne oskrbe bodo po ministrovi napovedi usmerili v širjenje znanja in veščin paliativne oskrbe med strokovno in laično javnost. Glede na pridobljeno znanje bo mogoče krepiti in ustanavljati še več specializiranih pediatričnih paliativnih enot, ki bodo omogočile večje možnosti za oskrbo v domačem okolju.
Ministrstvo to prepoznava kot prednostno področje in se s tem intenzivno ukvarja. Stroški za vzpostavitev takega tima so opredeljeni v splošnem dogovoru in znašajo 350.000 evrov na letni ravni na tim.
Na ministrstvu posebej poudarjajo tudi pomen, ki ga ima znanje osnovne paliativne oskrbe. Glede na to so zagotovili, da se v času specializacije krije izobraževanje iz veščin paliativne oskrbe vsem specializantom različnih specializacij, je še navedel Poklukar.
