Leto 2021 so zaznamovali pandemija covida-19, katastrofalna spomladanska pozeba, suša v ključnem času, ko bi moralo žito dozoreti, neurja in izredno nizke odkupne cene. “Kmetje si leta, ki se izteka, ne bi nikoli več želeli, da se ponovi,” je danes poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.
Kot je dejal na novinarski konferenci v Ljubljani, pa s ponosom zrejo nazaj na odlično sodelovanje nevladnih organizacij s področja kmetijstva, podeželsko mladino, sindikatom kmetov, zadružno zvezo, zbornico kmetijskih in živilskih podjetij ter KGZS. To sodelovanje in skupen nastop sta po Žvegličevi oceni doprinesla k temu, da je vlada decembra zaznala kmetijstvo kot strateško pomembno in mu v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike 2023-2027 namenila dodatnih 310 milijonov evrov za razvoj kmetijstva v drugem stebru.
Glavnina sredstev je namenjenih za investicije, saj nizke odkupne cene kmetom ne omogočajo razvoja, posodabljanja in prilagoditve kmetij dobrobiti živali, vitalizaciji itd. Žveglič je ob tem za primerjavo navedel mlečni sektor, ki je glede na povprečne odkupne cene in količine v zadnjih 10 letih izgubil slabih 200 milijonov evrov, ki bi jih kmetije vložile v razvoj in posodabljanje, če bi ta sredstva imele.
Za kmeti je letos tudi ena najdražjih setev v kmetijstvu. Da so razmere slabe, kažejo tudi izračuni kmetijskega inštituta, faktorski dohodek bo letos slabši za četrtino in bo tudi drugi najslabši v zadnjih 15 letih. “To je izredno slab obet,” je poudaril.
“Stroški na področju kmetijstva, tako repromaterial kot vhodni stroški, se dražijo, odkupne cene pa temu ne sledijo,” je dejal Žveglič. Spomnil je, da kmetje ne postavljajo odkupnih cen, pač pa jih postavlja trg. “Nimamo vzpostavljenih pravičnih razmerij v verigi. Vsak, ki je močnejši, stiska šibkejšega za vrat. Trgovec živilsko-predelovalno industrijo, ta pa kmeta, ali pa trgovec neposredno kmeta,” je povedal.
Čarobne palice ni, zakonsko se stvari okoli odkupnih cen težko dorečejo. Vendar pa bi jih po njegovem lahko, če je to urejeno za minimalno plačo, regulirali na način, da se sproži nek alarm, ko odkupne cene padejo pod raven proizvodnih stroškov, ki jih izračunava kmetijski inštitut. Po tej poti gredo po njegovih pojasnilih Nemčija, Španija in Francija.
Žveglič sicer upa, da bodo s fronto nevladnih organizacij uspeli v prihodnjem letu urediti razmerja v verigi in jih bolj pravično porazdeliti tako, da se bo tudi slovensko kmetijstvo lahko razvijalo.
Tudi direktor KGZS Janez Pirc, ki je sicer predstavil delovanje zbornice v tem letu, je opozoril, da se stanje v kmetijstvu poslabšuje, zaposlenost pa zmanjšuje. Trenutno je namreč dobrih 10.500 kmečkih zavarovancev, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na 8500 kmetijah. Glede na zadnjih 10 let se vsako leto na kmetijah upokoji ali kako drugače ugasne 230 pokojninsko in invalidsko zavarovanih.
To zanj ni dober podatek. “Pričakujemo, da bo strateški načrt in dodatna sredstva, ki so vključena, ta trend umiril oz. da se poskuša ustaviti ta trend upadanja in da vse te kmetije s temi razvojnimi sredstvi naredijo preboj v prihodnje,” je še dodal Pirc.
Žveglič se je ob tem dotaknil tudi pričakovanj za prihodnje leto. “Želje so, da bi imeli mirno leto, vremensko ugodno, da bi imeli kmetje zdrave živali, zdrave rastline in da bi bili tudi sami zdravi. Mi kot institucija se bomo maksimalno potrudili in poskusili pomagati na vseh področjih, od prenosa znanja do reševanja trenutnih težav, svetovanj na vsakem področju,” je dejal.
Glede na to, da so v državi prihodnje leto parlamentarne volitve, pa si na KGZS po njegovih besedah želijo, da bi tudi država mirno zaplavala v novo obdobje. “Da bomo imeli korekten, dober, partnerski dialog z deležniki v kmetijstvu in odgovornimi,” je sklenil Žveglič.
