V Kosoveljah spoštujemo vsebino Dneva kulture. V ta namen vsako leto nekaj pripravimo. Lansko leto smo postavili razstavo keramičnih umetnin naše mojstrice oblikovanja keramike mag.Teje Hlačer. Letos pa smo se Dnevu kulture poklonili s klesano ploščo, ki smo jo postavili v naš prireditveni prostor v zavetje treh na novo posajenih lip in mu s tem dali še dodatno simboliko. Pri organizaciji dogodkov želimo poudariti in spodbuditi domače ustvarjanje Na žalost je letos Covid preprečil sodelovanje učencev OŠ Dutovlje.
Na osnovi našega dizajna je ploščo mojstrsko izklesal Jernej Bortolato iz Pliskovice. Za naročilnico je poskrbela naša KS. Sporočilo na plošči smo postavili v neskončni krog z označenimi dvanajstimi polji. Število dvanajst ali ducat nam kaže na korenike našega kulturnega okolja. Vse dogajanje izhaja iz središča, iz osnovnega brstiča in se z valovanjem po orbitah širi v prostor. Na osrednji orbiti sta zapisana pesnik Prešeren in glasbenik Premrl, avtorja stvaritve, ki je leta 1991 postala slovenska himna. Sporočilo na zunanjih orbitah pa nas skuša ozavestiti, da je osnova kulture ustvarjalno delo in da se brez kulture ustvarjanja nič ne izide.
Vizuelno se vsa sporočila nahajajo v obličnosti ure, kjer kazalca oblikovana v številki kažeta na osmi februar. Tudi numerološko sta ti dve številki znimivi, saj nam nakazujeta enost vsega dogajanja. Nikakor pa ne smemo spregledati tudi nadvse zanimive zgodovine nastanka pesnitve in uglasbitve Zdravljice, naše himne, ki jo sedaj s ponosom poslušamo, ko nam športniki na svetovnih dogodkih pripravijo zlato veselje. Prešerna je spodbudil avtor »Vinoreje«, prvega priročnika za vinarstvo, vipavski župnik in priznani učenjak svojega časa Matija Vertovec, da je spesnil to krasno napitnico. Pred stodvajsetimi leti je to vzneseno besedilo uglasbil petindvajsetletni teolog Stanko Premrl, takrat študent glasbe na Dunaju, kasneje pa tudi župnik v Šembidu (današnjem Podnanosu) Prva izvedba te domoljubne skladbe se je zgodila kmalu po prvi svetovni vojni na Glasbeni Matici v Ljubljani. Publika jo je takoj vzela za svojo poživljajočo domovinsko pesem. Vsebinsko bogata napitnica je v Prešernovi ubeseditvi in Premrlovi uglasbitvi postala slovenska himna. Ta zgodba se na tretji orbiti naše plošče skriva v besedah kruh in vino. Kruh in vino je v našem okolju simbol kulture življenja, zato smo tudi tej dimenziji namenili klesani zapis.
Na Krasu smo še vedno globoko zavestni, da brez kulture dela ni ne jela ne sreče. Če parafariziramo znan slovenski rek »Vsak je svoje sreče kovač« lahko rečemo, da brez kulture ustvarjalnega dela ni kulture sreče. Naj bo torej ta naša simbolična plošča pomnik kulturi ustvarjalnega življenja in s tem tudi kulturi sreče.
Tekst: Dušan Luin, foto: Elvira Luin
Kosovelje 08.02. 2022
