“Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam. Ne znam enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja,” je pojasnila svojo zagato Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič.
Družabna omrežja so te dni polne debat o primernosti stavke učiteljev. Več kot drži; minimalne plače, ki jih prejemajo varuške, kuharji, snažilke in drugo tako imenovano ”pomožno tehnično osebje”, niso vredne, kot pravimo v sočnem vsakdanjem jeziku, da bi jih pes poscal. A takšni so vsi slovenski minimalci! Če se tisti, ki je na socialnih prejemkih dobro znajde, na mesec pokasira več, kot bi dobil, če bi kot varuška v vrtcu pazil na otroke ali bil zaposlen kot strežnica v domovih za starejše. Pa še s tečnimi, oholimi in razvajenimi starši oziroma svojci bi mu bilo prizaneseno.
Ko je Državni zbor na oktobrski seji 2021 obravnaval predlog novele zakona o dohodnini, ki bi po zagotavljanju vlade zavezancem ob nespremenjenih bruto plačah zagotovila višje neto dohodke, so bili sindikati odločno proti. Zakaj, še sami niso vedeli. Morda zato, ker bi šel ta denar ljudem ter jim z dvigom davčne olajšave prinesel večje neto plače? Se je nasprotovanje zgodilo zato, ker sindikati namesto interese delavcev zastopajo interese ”svojih” političnih strank?
V EU ima le sedem držav višjo minimalno plačo od Slovenije. Povprečna plača zaposlenega brez otrok, je v Sloveniji obremenjena z davki in dajatvami v višini 43,3 odstotka, medtem ko je v OECD to povprečje pri 36,1 odstotka.
Preberite zapis v celoti tukaj.
Piše Milena Miklavčič
