Z Jezusom gremo za štirideset dni v puščavo, da preverimo, kam gremo, in reprogramiramo svojo pot z Njim.
Zato tudi mi vstopimo v puščavo, da bi poslušali Njegovo Besedo, pa tudi sebe, odkrili tišino in dali pravi vrstni red svojim številnim zavezam.
Ustvarimo malo praznine in tišine okoli sebe, da poiščemo pot do svojega srca, pobegnimo blaznosti drvenja za plehkimi užitki. Svet, dragi prijatelji, je že varen, saj je v Božjih rokah, bodimo mirni.
Jezus je torej potisnjen v puščavo, tudi mi sami smo v puščavi, ni nikogar drugega. V puščavi si sam s sabo in tam se resnično pojavi tisto, kar imaš v sebi. In potrebnih je “štirideset dni”, številka, ki označuje eno celo generacijo. Luka te opozarja, prijatelj bralec, da bo vse Jezusovo življenje pod zastavo tega zapeljevanja. »Tiste dni ni nič jedel«: Luka se izogiba izrazu »post«, ker bi s tem označil da je Jezus izvajal verski post.
Svoboda
Skušnjava preizkuša svobodo, sposobnost izbire. Jezus v celoti živi človeštvo, zaznamovano s tistim temeljnim elementom, ki je svoboda. Jezus se mora odločiti, kako oznanjati Besedo, kako govoriti o Bog Očetu. On ve vse o Očetu (on je Bog menda!) Vendar pa mora izdelati strategijo: da ljudje vedo, da jih nekdo noro ljubi. To je Oče, ki je sam ljubezen.
Ljubezen
Ta potrebuje tišino: zato kaj je boljšega od puščave? Jezusa notranje potiska skušnjavca, da izbere nekakšne prefinjene alternativne poti poslanstvu, ki mu ga je nakazal Oče. Jezus mora torej izbrati, kakšen Mesija želi biti. Skorajda lahko zatrdimo, da bi Jezus lahko ravnal drugače; lahko bi se izognil smrti na križu.
Hudič
Pride hudič (pravi hudič, ne karikatura, ki smo jo naredili iz njega) in bitka se začne. Zdi se kot spopad med svetopisemskimi učenjaki, kjer vsi citirajo pisanje dobesedno: hudič, ki prevrne njegov pomen, Jezus ga vrne v prvotni pomen. Poznam nekaj samozagledanih kristjanov, ki so pripravljeni citirati neustrezno pisanje, ekstrapolirati svetopisemska besedila iz konteksta, kot da bi bile to fraze ki se lahko po mili volji predrugačijo. Ne pozabimo, da smo tudi kristjani v svoji dolgi zgodovini storili zločine v imenu Svetega pisma, kot da bi Bog izrekel stvari, o katerih si ni niti sanjal.
Hudič skuša Jezusa prevariti s tremi »če«: »Če si Božji sin … če se predaš v češčenju pred menoj … če si Božji sin«. Hudič vedno vzbuja dvom tako, da nas vrne v tisto, kar je bilo, v neresničnost tega, “kako bi bilo, če bi …”. Toda realnost se ne spreminja, živi se.
V puščavi vabi Jezusa, naj izbere najpreprostejšo pot, ki so jo napovedali preroki in Janez: zmagovit, močan Mesija, ki ga vsi hvalijo. Skratka, bolje je biti Mesija, kot ga ljudje pričakujejo, kot pričakujemo, da bo: pripravljen reševati probleme (ker je Bog vsemogočen in zmore vse) in končno pripravljen delati pravico, torej kaznovati hudobne in nagraditi dobro.
Če pomislim na to, je hudičev predlog razumen, poln zdrave pameti, ker so skušnjave vedno prepričljive. »Če hočeš, da te ljudje priznajo kot Mesijo,« se zdi, da pravi: »poskrbi za svojo podobo, sprijazni se in naredi neverjeten čudež, daj jim kruh in moč in ti bodo sledili«.
Skušnjave
Luka obrne vrstni red skušnjav tako, da na vrh postavi tempelj (in ne goro kot Matej), saj je zanj Jeruzalem končni cilj Jezusovega zemeljskega potovanja.
Tri preizkušnje, ki jim je podvržen Jezus, so enake tistim, ki jih je Izrael moral prestati v puščavi. Pripadajo človeku vseh časov: jej, poseduj, prevladuj.
“Reci temu kamnu, naj postane kruh.” Skušnjava je imeti vse takoj. Človek pa se mora naučiti čakati na božje čase, Jezus v svojem življenju ne bo nikoli rekel kamnu, naj postane kruh, ampak bo prosil, da se kruh spremeni v orodje bratstva in gostoljubja.
“Dal ti bom vso to moč in njihovo slavo …”.To je skušnjava, da se pogajamo, sklepamo kompromise z našimi »vrednotami«, morda prodamo svoje dostojanstvo v zameno za denar, pozabljamo, da Bog ne želi sužnjev, ampak svobodne otroke.
“Če si Božji Sin, se vrzi od tu dol …”.To je skušnjava, da bi izzvali Boga s prošnjo za čudež. “Bog, če obstajaš, če si dober, naredi to …”.Če si Bog, zakaj dopuščaš vojno in njene grozote. Bog v naši službi torej, ki ga je treba poklicati, ko si soočen z boleznijo. Drugače pa ga spravimo na knjižno polici za vsak primer. A ne posreduje, ker ne pošlje svojih angelov, pri čemer pa človek pozabi, da Bog pošilja dobre ljudi kot angele, ki ne prinašajo tega, kar hočemo, ampak kar potrebujemo.
Izbire
Jezus noče izvajati spektakularnih kretenj, noče izkoriščati svojega odnosa ljubezni z Očetom iz jalovih razlogov. Odloči se drugače, odloči se, da gre ljudem v srca, da svoje življenje zastavi v logiki ljubezni, da svobodno pokaže pravi Božji obraz. Odloči se, da bo delal znamenja, nikoli čudežev, ker želi, da mu ljudje sledijo zato, ker on ni tisti, ki obljublja ali daje. On bo skromen Mesija, brez pretiranega razburjenja, ki bo v boju proti zlu uporabil le orožje ljubezni. Rezultat seveda ni zagotovljen. Ali bodo ljudje razumeli? Ali bodo ljudje zadovoljni s hranjenjem Duha in ne trebuha? Kaj pa, če stvari ne gredo po tvoje? Tukaj je božje tveganje, a ljubezen vedno tvega.
On poskuša
Hudič odide, da se vrne “ob dogovorjenem času”. Izide poražen, a v Getsemaniju se bo spet vrnil, da bi ga še zadnjič skušal, pred njim bo postavil neuspeh njegovega poslanstva: človek se ni spreobrnil in tudi njegovi so ga zapustili. Vsi so se razbežali. Krvavi pot, ki ga je zaobjel je moral biti nekaj strašnega. Ves njegov nauk, veselo oznanilo, vsa znamenja, ki jih je delal, so sedaj kot prah in pepel.
Prijatelj bralec, v življenju je dokaz prav tukaj in se bo večkrat vrnil. Lepo bi bilo reči: “Soočil sem se s tem preizkusom, miren sem”. Namesto tega bomo na vedno različnih ravneh vedno preizkušeni. In dobro je, da je tako, ker nas vsaka preizkušnja, če je premagana, vedno bolj zakorenini v Bogu, vendar je večja skušnjava: bežati pred skušnjavo, izogibati se težkemu, ubežati nevihtam. Zdi se kot rešitev, vendar ni. Puščavi se ni mogoče izogniti: v njej morate ostati, dokler jo potrebujete, in jo možato prečkati.
Ali je Jezus izbral in ti, prijatelj bralec, si izbral? Kakšen moški ali ženska želiš biti? Ste izbrali, kako boste »igrali« svoje življenje? Kakšen mož ali žena si želiš biti? Kakšen posvečen si želiš biti? Izbira je vaša, svet vas nenehno preizkuša, a vi ste gospodarji svojega življenja, »ker Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti.« (Gal 5,1)
Čudovito spoznanje. Jezus se je v puščavi znebil hudiča, da bi nas osvobodil hudiča. Edini način, da greste skozi skušnjavo, je ljubezen.
