Strateški lovsko upravljalski načrti morajo čim bolj upoštevati in s tem obvladovati vsa pomembna področja, to je lova, gozda, okolja in kmetijstva, je na okrogli mizi v okviru sejma Agritech izpostavil kmetijski minister Jože Podgoršek. Pred seboj moramo imeti celovit ekosistem, je poudaril.
Lovsko upravljavski načrti so namenjeni upravljanju z divjadjo, trenutno pa se pripravlja predlog za obdobje med letoma 2021-2030, so sporočili s kmetijskega ministrstva.
Na okrogli mizi, ki jo je na temo sprejemanja strateških 10-letnih lovsko upravljavskih načrtov v okviru sejma Agritech organizirala Zveza lastnikov gozdov Slovenije, je Podgoršek poudaril, da deležniki na sestankih izpostavljajo neusklajenost med rastlinsko in živalsko komponento gozda, na prevelik vpliv jelenjadi na mladje gozdnega drevja in popasenost travinja ter na pretirano ritje divjih prašičev na travnikih in pašnikih.
Dodal je, da osnutki dolgoročnih načrtov ne omejujejo lova na divje prašiče in ohranjajo dosedanjo prakso o neomejenem odvzemu vseh kategorij divjega prašiča. Novi dolgoročni načrti so v fazi osnutkov, prav tako pa še niso bile izvedene njihove javne predstavitve.
Podgoršek je, kot so sporočili z ministrstva, izpostavil, da je bilo lani skoraj za polovico več odvzema divjadi. “Povečan odvzem je bil tudi zaradi interventnega zakona zaradi preprečevanja okužb z afriško prašičjo kugo,” je dejal in dodal, da na škode sicer vpliva več dejavnikov, ne samo povečano število divjadi. Ob tem je izpostavil pomembnost prijavljanja škode: “Če škod ni, če niso uradno zavedene v statistiki, nam to ne pomaga, saj ne moremo izplačevati škod, pripravljati ukrepov ali načrtovati rešitev.”
Glede problema popašenosti zaradi divjadi pa je poudaril, da je v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike predviden poseben ukrep, ki ga bodo kmetije lahko uveljavljali. Po Podgorškovi oceni sicer brez temeljite razprave tudi ne bo večjih sprememb, zato je pomembno, da se zbere kakovostne povratne informacije in pripombe.
V Sloveniji je 15 lovsko upravljavskih območij, za katere se izdelujejo dolgoročni in letni načrti. Načrte uporabljajo lovske organizacije, ki izvajajo gospodarjenje z divjadjo, izdeluje pa jih Zavod za gozdove skupaj z organizacijami, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem. Predlogi načrtov postanejo veljavni, ko jih potrdi vlada. Dolgoročni načrti so strateške narave in predstavljajo splošne usmeritve glede upravljanja z divjadjo v obdobju veljavnosti, so še sporočili z ministrstva.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je na okrogli mizi predstavil sistem lovsko upravljavskega načrtovanja v Sloveniji ter proces in podlage za njihov sprejem.
Kot izhodišča za prihodnost je zavod navedel zmanjšanje oz. zadrževanje številčnosti in omejevanje prostorskega širjenja pri divjem prašiču, pri jelenjadi pa zmanjševanje številčnosti, poudarjeno na območjih neuspešnega naravnega pomlajevanja gozdov in povečanih škod v kmetijstvu. Poudarili pa so tudi pomen izvajanja dodatnih monitoringov kot podlage za oblikovanje bodočih ciljev in ukrepov za njihovo uresničitev, so sporočili iz ZGS.
