Noč čarovnic ni le enkrat letno,
vedno bolj se tema podaljšuje,
noč iz dneva v dan se nadaljuje,
od jeseni tja v dobo poletno.
Uršula od vešč je najbolj znana,
ni na metli, jaha tepih rdeči,
in še mnoge so se dale vpreči,
cela je veriga vešč nastlana.
Ni da bi omenjali Bratjuško
od nje hujša je le tista druga,
ki obnaša se kot vdani sluga
na nezrelo ta spominja hruško.
Zdaj vse več jih vidiš na ekranu,
Praškova je ena, zvarke dela
za občinstvo, kar je znanost cela,
druga Carla je, ta v prvem planu.
Vešče bi izganjale peklenske
rade iz domov, družin, iz družbe,
kajti to je del čarovnic službe,
delovne in vse normalne ženske.
Jih razglašajo za neprimerne,
češ kolegice da niso veščam,
naj ne pridejo preblizu kleščam,
kajti muke bodo neizmerne.
S takim vešče danes jim grozijo,
najbolj tiste vsem z ekranov vidne
so hudobne, zlobne in perfidne,
od strupenosti samo živijo.
Toda časi vsi so spremenljivi,
posel vešč se enkrat tolerira,
drugič ni debate ne prepira,
ko začuti njih se duh smrdljivi.
Noč čarovnic je, z njo dan prihaja,
se zdanilo bo in bo prepozno,
videti bo kakor one grozno,
sivi dim, ki iz grmade vstaja.
