Jožko Rutar, ustanovitelj delavnice harmonik Rutar, je umrl v 77. letu starosti. Njegovo delo nadaljuje sin Aleks Rutar v Žitari vasi na Koroškem. Pogreb pokojnika je bil napovedan za četrtek, 25. januarja ob 14.h v Vipavi. Svojci so prosili, naj ljudje namesto za cvetje darujejo v dobrodelne namene.
Jože Rutar (1947-2024) je sledil je ljubezni do glasbe, še posebej do diatonične harmonike, ki ga je spremljala že od malih nog, ko si je pri dvanajstih letih prislužil prvo z delom med poletnimi počitnicami v Koči na planini Razor. Rutar je sprva je izdeloval zgolj diatonične harmonike, kasneje tudi klavirske in kromatične. Postopek za katerokoli harmoniko se začne z izbiro in obdelavo lesa in izdelavo meha, konča pri uglaševanju.
“Jože Rutar, ki je sicer po poklicu kuhar, je že vse življenje muzikant. Rokodelsko je ustvarjal vse življenje: žgal slike, delal makete, ladje, cel kup reči. Potem je pa prišel na idejo za harmoniko. Naredil si je dve: eno imamo še danes doma, ena se je izgubila. Imel je sezonsko delo kot kuhar, pozimi in poleti, vmes pa je ustvarjal z lesom. Potem je pa »zalaufalo«. Vinska trta je bila že na prvi harmoniki. Imel je svoje ideje, kakšen standard bi harmonika morala imeti. On je glasbenik in je vedno gledal na to, da bi bila harmonika prilagojena glasbeniku – ne samo, da je lepa, ampak mora biti tudi kvalitetna, dobra za »špilat«. Tisti gospod, ki nam je naredil mehaniko, je pri nas kupil harmoniko. Očetu je rekel – jaz vam bom naredil tako mehaniko, da bo za zmeraj. In odlična bo za igranje. In res. Še naprej pa je harmoniko izboljševal. Gledal je, da bi bilo čim boljše. Velikokrat se je dogovoril, da so mojstri izdelovali dele po njegovih idejah,” je dejal Aleks Rutar.
Jožko Rutar se je rodil v Ljubljani, 17. novembra 1947. Ko je dopolnil sedmi rojstni dan, se je družina preselila v Tolmin. Dolga leta je živel v Selu pri Ajdovščini, kjer so nastajale prvovrstne harmonike Rutar, zadnja leta pa je preživel v Zemonu pri Vipavi, na domačiji žene Marije.
»Imel je svoje ideje, kakšen standard bi harmonika morala imeti. On je glasbenik in je vedno gledal na to, da bi bila harmonika prilagojena glasbeniku – ne samo, da je lepa, ampak mora biti tudi kvalitetna, dobra za ‘špilat’. Tisti gospod, ki nam je naredil mehaniko, je pri nas kupil harmoniko. Očetu je rekel – jaz vam bom naredil tako mehaniko, da bo za zmeraj. In odlična bo za igranje. In res. Še naprej pa je harmoniko izboljševal. Gledal je, da bi bilo čim boljše. Velikokrat se je dogovoril, da so mojstri izdelovali dele po njegovih idejah,« je še dejal Aleks Rutar v intervjuju: KLIK
