Naredila znova je grimaso,
kakor, znano, v njeni je naravi,
so bili za to razlogi pravi,
kot da vzeli mačku bi klobaso.
Drugemu grimaso pripisala
na podlagi je samo imena,
češ da grimsi se, prišla ji pena
je na usta, ko mu je jezljala.
Kaj govoril boš, da le dva spola
sta na svetu, ko pa vse drugače
jaz občutim, jaz, ki nosim hlače,
briga me, kaj o tem pravi šola.
Dva sta spola, mnogo pa bolezni,
oni rekel je, da ji z obraza
ni izginila grimasa, jaza
svojega ni skril obraz njen jezni.
Znanost, draga moja, dokazuje,
kar povem ti, ti pa se grimasi,
češ da mimo znanosti so časi,
nova doba da moderna tu je.
Če resnica ti pač ne ustreza
in tako več kot dva spola vidiš,
treba ni, da še otroke spridiš,
ker tako veli ti hipoteza.
Spola dva sta, v šahu kralj in dama,
pa če delaš še take grimase,
in nemara misliš sama zase,
kam drugam da se uvrščaš sama.
