»Cankar Ivan, človek brez poklica?«
Strogo hladno je uradnik vprašal,
»Kdo pa mislite da vas prenašal
in redil bo, kje je tu pravica?«
»Tu doma sem, to moj dom je stalni,
kakšna vas popadla nekultura
je, ne veste, koliko je ura?
Ste zarana že prav napadalni.«
»Cankar Ivan, vi za najemnino
še doslej ničesar niste dali,
nepotrebnež tukaj ste postali,
mi samo odredbo izvršimo.«
»Sem povedal vam, da last je moja
in moj dom to, da je hram kulture,
ne spoštujete ljudi ne ure,
mar teptate še pravila svoja?«
»Ivan Cankar, vaš postopek teče
deložacijski že nekaj časa,
nimamo za vas ga, dovolj špasa
je bilo, kdo tu za nos nas vleče?«
»Razlog mi povejte, ne, brez zveze
z vami se je preklati, ogabno,
tole bo dejanje nepozabno,
predmet disertacijske bo teze!«
»Ravno to je, hočete resnico?
Pišete odprto, na široko,
uporabljate napačno roko,
morali pisáti bi z levico!«
