V treh dolinah črnih šentflorjanskih,
kjer podzemnih nič več ni zakladov,
je samo še nekaj praznih skladov,
so pozabljeni kot v vaseh španskih.
Španska vas smo za oblast, skočili
v zrak zdaj šentflorjanski so župani,
ko izvedeli so, da ob strani
so še enkrat vidno jih pustili.
Smo podpirali oblast, doline
naše tri bile so vedno zgledne,
zdaj pa kot bile da bi nevredne,
slišati je jok, ki kar ne mine.
Ne, to ni otroški jok, pustiti
treba bolne je doma otroke,
zdraviti kar tam jih na obroke,
poskrbeti, da so zdravi, siti.
Ni za zdravje rok in ni denarja,
poskrbeti ni moč za otroke,
sami naj poiščejo si vzroke,
glas razuma možem odgovarja.
Slišati težko jim je resnico,
da izbrali niso roke prave,
da razmere so zelo nezdrave,
se pod nosom brišejo z levico.
