Konj rjavec zdavnaj že v pokoju
znašel se je, zmanjkalo ker v štali
mesta je in druge so živali
zašopirile se v njej na gnoju.
Šel rjavec med upokojeno
je živino, ko so pokazali
vrata mu in konju pivcu dali
mesto so rjavčevo želeno.
Kljuvalo ga je, da moral iti
je iz štale, kjer se je napajal
in kjer mu je položaj ugajal,
hotel glavni je do konca biti.
Zrinil pivca konja je nekako,
ko so gospodarji pomagali
mu izdatno, da pririnil v štali
se nazaj med svojo je navlako.
Ne za dolgo, spet upokojili
so potem ga kakor kljuse staro,
ki drugam ni kot za staro šaro,
niso ga h koritu pripustili.
A nato se čreda razletela
vlečnih konj je, znova so rjavca
aktivirali kot izvajalca
za umazana posebna dela.
Dokler si poraben v naši štali,
se glasil ukaz je gospodarjev,
pripustimo v vrste te grobarjev,
med aktivne vračamo živali.
Čaka te, rjavec, težka vleka,
tega se zavedaj in le rini,
hkrati se na vse pretege slini,
vedi pa, da tvoj se čas izreka.
