Duh, ki bil zaprt je digitalno,
preobražen in ustekleničen,
ki se zdel je več kot neresničen,
spet ušel iz flaše je totalno.
Čep odneslo s flaše je, pobegnil
je na plano in se razbohotil,
se kot moten v duhu raztogotil,
kakšne konsekvence bo potegnil.
Je norel, omamljen ves od vina,
češ da blagoslov mu vino kvari,
nisi vedel, kaj je na vsej stvari,
kolikšna zadeve je globina.
Župnik dal preveč je blagoslova
to je v duhu motenega gnalo,
da popenil je, samo še malo,
pa bi v zrak ga neslo vedno znova.
Kaj narobe je, so spraševali
tisti se, ki videli so sceno,
vinsko ko razganjalo je peno,
vsi začudeni da so obstali.
Duh nad avtohtono pridelavo
se je penil, da tradicionalna
vse preveč je, da ni digitalna,
treba bo uvesti sorto pravo.
Prava sorta ta je samo ena,
alohtona in ne krškopoljska,
je zaščitena in je okoljska,
v tikveškem okolišu vzgojena.
