Gazi vodo, rekli so o Zdravku,
ko še služil je jugovojake,
lotil ko naloge se je vsake,
kakor v vicu o Mirku in o Slavku.
Zdravko gazi vodo, vse pred sabo,
tudi ko se do vratu pogreza,
ne popušča, kot veleva teza,
socializem da je tu, pred tabo.
Gazi vodo vse tja do priznanja
vzornega vojaka, ki mu pravo
bo prineslo, neizmerno slavo,
kar po domovini vsej odzvanja.
Nič več Zdravko, slavko od sedaj bo
in ne bo po novem gazil vode,
drugim Zdravko bo krojil usode,
ne več z vodo, ampak s pira gajbo.
Zdravko zvezda je postal s priznanjem,
ki zanj kot življenjski je dosežek,
on sam pa se vidi kot presežek,
zadovoljen s svojim novim stanjem.
Da se vidi, kdo je vodo gazil,
orden si na majico prilepi,
da bodo spregledali še slepi,
kdo je gazil in kdo klečeplazil.
