Kot reaktor stvar odreagira,
to je veleznanstvenik plasiral,
jo okoljsko dobro zapakiral,
kakor vsakič jo zakamuflira.
Stvar plasirana bila v lupini
zapakirana je, da ne sluti
jedra se, nikarte ne občuti,
kar nahaja v jedru se, v sredini.
Kar okoli je, to je okolje,
podučíl je znanstvenik učeno,
prezentiral vso stvar prirejeno,
češ brez jedra da je vedno bolje.
Vložil vso je svojo energijo
le v okolje, jedru rekel »ne« je,
naj pozabi se ga najhitreje,
ker da jedro vodi v polomijo.
So potipali nato mu čelo,
ali ga zares vročina kuha,
take da nesmisle sika, bruha,
kaj ga hudega je doletelo?
Se ugotovila je globina
in širina te stvari njegove,
v jedru stvar je čisto brez osnove,
mehka, kakor da je plutovina.
