Koroški Slovenci so se 10. januarja 1922 pritožili na Društvo narodov zaradi kršenja pravic o manjšinskem šolstvu, 29. septembra 1934 pa zaradi diskriminacij pri ljudskem štetju. Za koroške in štajerske Slovence je bil pomemben tisti del senžermenske mirovne pogodbe, ki je obravnaval zaščito jezikovnih, narodnih in verskih manjšin v Avstriji. Šlo je za enakopravnost pri uveljavljanju demokratičnih svoboščin ter nekatere posebne pravice in ugodnosti, ki naj bi jim omogočile ohranjati njihove manjšinske značilnosti (predvsem jezik) v zasebnem življenju in tudi gospodarstvu, tisku, pri javnih zborovanjih in organiziranju, pred sodišči, v šoli, pri sprejemu v javne službe, pri opravljanju poklicne dejavnosti ter pri uporabi javnih fondov za manjšinsko izobraževanje, versko in dobrodelno delovanje.
Fotografija: kipi znanih koroških Slovencev/Wikipedija
