Nedeljska misel: Nedelja besede

To nedeljo obhajamo »nedeljo besede«, to praznovanje je poudarjanje zaklada, ki nam ga je dal Gospod, saj je Beseda fenomenalna pot do srečanja z Gospodom ki pa je ne smemo vzeti kot samoumevno.

Mislim, da nam prav današnji evangelij pomaga narediti ta prehod. Luka piše za tega slavnega Teofila, ne vemo, kdo je bil, morda je lik, v katerem se lahko vsak od nas čuti, ker dobesedno pomeni, da ljubi Boga. Za vas, ki iščete Gospoda, ki ste to prejeli in da se morda sprašuješ, ali ni kdo preveč posegel po tem sporočilu, spreminjal, popravljal, mešal … vedi, da nisi prvi: že 2000 let se vsak človek, ki pride v stik z evangelijem, sprašuje, kako zanesljivo je, če se po njem ravnaš.

Luka je prvi, ki se poda na to pot v iskanju resnice in veljave, temeljito preišče in urejeno zapiše vse, kar je zbral. Seveda, tako povedano, je nekoliko prelahko, ker je dejanje zaupanja zdaj naslonjeno nanj in ne več do prvih prič, lahko je veriga, ki traja večno; nasprotno pa nam drugi del evangelija pomaga razrešiti uganko. Jezus vstopi v sinagogo, kot je to običajno storil, ker je bil veren Jud, in išče določen odlomek v Izaijevi knjigi, ki mu je bil ponujen: dati mora določeno napoved. Ko je našel odlomek, v katerem se poroča o prerokbi o Mesijevem poslanstvu, ga najprej prebere in nato slovesno razglasi, da se je ta beseda pravkar izpolnila. Logično to pomeni, da On tisti in se prerokba izpolnjuje prav v Njem, prav takrat, pred njihovimi očmi; Vemo, da se bo začelo zelo dobro a končalo na precej razburjen način za poslušalce. Dinamika je poslušanje in izpolnitev, vmes nedoločljiv čas, v katerem je ves prostor za vero in čakanje. Luka je torej, kot da bi rekel: glej, to je obljuba, ki ti je dana, nisem si je izmislil, ta dejstva so se res zgodila, pa naj se ti zdijo izjemna, in ta dejstva so osnova, če želite besedilo prerokbe, obljube, ki vam jo daje Gospod. Spontano se postavlja vprašanje: in kdaj se bodo izpolnila?

Dobra novica, ki nam jo danes daje evangelij je, da so v Jezusu izpolnjene vse obljube, težava je torej razumeti, kaj so obljube (razlog, zakaj se bodo vsi v Nazaretu razjezili).

Luka govori o veljavnosti, kot da bi vam hotel povedati: poglejte, kaj se je zgodilo v sinagogi, tako kot so posredovali Izaijev zvitek Jezusu, tako vam podajam dejstva iz Jezusovega življenja. On je iskal odlomek, ki se nanaša Njemu in poslušalcem, zato tudi vi stopite v to besedo, ker tukaj je obljuba za vas: obljuba leta Gospodove milosti. Leto milosti pomeni, da je to trenutek srečanja z Gospodom, ki te osvobaja, ki iz tvoje notranjosti izvablja podobo Boga, kakršen si in ki so ga greh in zmote na različne načine zadušili. To ne pomeni, da bo Jezus naredil vse, kar hočem, tudi če je dobro in pozitivno, ampak me osvobaja. Odpre mi oči, da drugače pogledam na svoje brate in sebe; odpre moja ušesa, da resnično poslušam, osvobodi moje noge, da naredim prvi korak, osvobodi me zatiranja mojega ponosa. To oznanilo je znotraj besede, ki jo pozorno poslušam, sveti Luka je tisti, ki pravi: glej, vse to sem naredil, da bi lahko srečal Gospoda in živel v tej obljubi. Evangelij ni knjiga zgodb, iz katerih bi črpali moralo, ampak je neizmerna vizitka Boga Očeta, ki se želi z vami srečati. Tako postane preizkušnja zanesljivosti naše življenje, v katerem se kažejo Božje milosti. Morda se zdi zapleteno, skoraj kot pes, ki lovi svoj rep: če verjameš, se boš srečal in srečanje bo v tebi vzbudilo trdno vero. če pa nimam vere, kako naj naredim prvi korak? Kje začnemo?

Če pozorno beremo, Jezus vstopi v sinagogo z ljudmi, ki so že tam, so ljudje, ki iščejo, ki molijo, ki niso zadovoljni, morda niso bili nujno najboljši v vsem Izraelu, lahko pa mislimo, da so bili dobre volje, mera, ki jo lahko tudi dosežemo. Ta beseda je namenjena vsem, a da je ne izgubimo, se moramo spomniti, da je vse naše življenje odvisno od tega iskanja. Jezus vam danes tudi tole naznanja: če ga srečate, boste ugotovili, da se je to (kar pomeni izjemno dolgo) leto milosti za vas že začelo.

Napoved prvega berila torej ni skok v prihodnost, ni poceni upanje, Gospod je tisti, ki vam odpre srce in razodene, kaj ima za vas v mislih.

Drugo branje je polno idej, literatura nas tudi spominja, da bo imel Menenio Agrippa govor z enako podobnostjo s telesom, vendar je za nas drugače: samo če ste imeli to srečanje, lahko druge vidite kot del svojega življenja bistveno. Dobri smo v tem (in to ni samoumevno), da se počutimo združeni s tistimi, ki jih imamo radi, tu je ta meja premagana do te mere, da bo Pavel rekel, da so nam najšibkejši členi potrebni (kajti moč se v slabosti izkazuje). Notranja osvoboditev se kaže v tem, da človek dokončno sleče Kajnovo oblačilo iz svojega srca in se odloči biti Abel do drugih, kajti Jezus je prišel zaradi vseh drugih, ne le zaradi mene in mojega duhovnega blagostanja. Točka prihoda, kar si je predvsem želeti, je ljubezen, imeti v srcu enaka čustva kot Jezus: to je cilj osvoboditve.

Torej, če se vrnemo na začetek, nedelja Besede je povabilo, da vstopimo v tisto bližino z Jezusom, kjer poslušamo njegove obljube, z vsemi svojimi omejitvami in strahovi, vedoč, da nas čaka On, ki nas ljubi od vekomaj.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več