Dv dni pred obletnico smrti Franceta Prešerna, je v Šempetru pri Gorici umrl najstarejši slovenskih duhovnik Aleksander Lestan (105). V Sloveniji živi samo 39 ljudi, ki so starejši od njega.
Upokojeni črniški dekan in župnik msgr. Aleksander Lestan je umrl v svojem 106. letu. Po Svetem pismu je sedemdeset let nekaj normalnega, osemdeset za “krepke”, devetdeset za izbrance, sto pa počastitev na božji dlani. Lestan je vozil avto skoraj do svojega stotega rojstnega dneva.
V 105 letih življenja in 83 letih duhovništva je Lestan deloval na štirih postajah dušnopastirskega popotovanja: Idrija, Velike Žablje, Prvačina in Črniče. V Črničah je deloval več kot pol stoletja. Tu je bil tudi zadnji rezidencialni dekan. Pri slovesni maši ob stoletnci je imel pridigo kar sam Lestan. Kako živahno in nič kaj stoletno je govoril, lahko slišimo tudi po internetu: KLIK
Aleksander Lestan je živa legenda vipavskih duhovnikov. Bil je član ilegalne antifašistične organizacije Zbor svečenikov sv. Pavla v času italijanske okupacije. O trpljenju ni rad veliko govoril, posebej ne javno. Je pa veliko pisal, tudi dnevnike. Večkrat sem ga prosil za intervju, a je to vztrajno odklanjal. Tudi vabilu v Pričevalce se ni odzval. Verjetno ni hotel obujati težkih spominov in razkrivati zločincev zaradi njihovih potomcev.
Mirenc po rodu se je rodil 15. maja 1919 kot prvorojenec begunskim staršem v Rečici ob Savinji. Po vrnitvi v porušeno domačo vas se je ob duhovniku Oskarju Pahorju odločil za duhovniški poklic, šel skozi potrebne slovenske in italijanske šole ter bil ob zori II. svetovne vojne– 30. maja 1942 – »predčasno« posvečen v duhovnika skupaj z Vinkom Črnigojem, Jožkom Kragljem, Slavkom Obleščakom, Slavkom Rejcem, Ludvikom Rusjanom in Ludvikom Slugom.
Nadškof Margotti ga je po posvečenju poslal za kaplana v Idrijo, kjer sta se pod isto streho znašla s sošolcem Jožkom Kragljem, ki pa je bil kmalu prestavljen; sam je tam dočakal konec vojne. Jutro njegovega duhovniškega delovanja je povezano z zapletenimi vojnimi razmerami. V njih je februarja 1944 njegov drug, cerkljanski kaplan Ludvik Sluga, pretrpel mučeniško smrt v Lajšah. Bližino smrti pa je dvakrat zaznal tudi sam.
Vedno je iskal nove pastoralne pristope. Na podstrešju je imel skranjenega ogromno katehetskega gradiva in učnih pripomočkov, ki so bili v svojem času revolucionarni. Skrbel je za dediščino in jo obnavljal. Leta 2009 je izšla njegova knjiga Župnija in dekanija sv. Vida v Črničah na Vipavskem.
Dva dni pred 102. rojstnim dnevom sem ga zadnjič obiskal. Zmotil sem ga ravno med molitvijo brevirja na osebnem računalniku. V enournem klepetu je Lestan, ki je takrat še vedno živel sam v župnišču, povedal precej zanimivosti iz svojega dolgega življenja. Rekel je misel, da je težava sodobnega sveta tudi v temu, da ljudje vse prelahko in prehitro dosežejo. Skuhal mi je kavo in ponudil kekse.
