V popisu prebivalcev, ki so ga izvedli 28. februarja 1957, je na območju razširjenega koprskega okraja navedlo italijansko narodnost le še 3311 oseb ali 3,26 odstotka prebivalstva, in sicer v Kopru 1171, v Izoli 585 in v Piranu 1148. Na odločitev Italijanov za izselitev v Italijo so brez dvoma vplivali ukrepi jugoslovanskih oblasti, ki so bili marsikdaj razredni, vendar jih je italijansko prebivalstvo sprejemalo kot nacionalne. Jugoslavija je sicer zagovarjala slovansko-italijansko bratstvo, oblasti pa so to razumele kot privrženost novi ideologiji in tudi novi Jugoslaviji.
Svojo vlogo so odigrali tudi predsodki o ≫manjvrednih slovanskih barbarih≪, ki so postali zmagovalci in oblastniki, pritiski lokalnih aktivistov, ki so italijanstvo marsikdaj izenačevali s fašizmom, ter gospodarska navezanost na Trst. Priseljevanje istrskih Italijanov je tako tudi spreminjalo narodnostno sestavo prej po večini slovenske okolice Trsta in Gorice, pa tudi politično podobo Trsta in zlasti Tržiča.
