Silil se je bil pri glavnih vratih,
pa so kakor psa ga napodili,
niso niti blizu mu pustili,
rekli mu, naj bo kar tam pri bratih.
Ko posedli so se vsi za mizo,
vrh ko bil pogovorov je važnih,
letal je okoli, oči vlažnih
in doživljal v sebi hudo krizo.
Niso povabili me, hoteli
niso me za mizo posaditi,
zdaj še drugič hočejo spoditi
stran me, noter me ne bodo vzeli.
Trkal je pri vratih, se odprla
niso mu, le pes ga je oblajal,
ko okoli hiše je pohajal
in ga hišna dekla je obdrla.
Varnost je na prvem mestu, tebe
tukaj treba ni, revšé ubogo,
ti imel da rad bi kakšno vlogo?
Naj kar zunaj te na mrazu zebe.
Končno gospodinja se usmili,
pripusti ga k oknu, iz daljave
da sme gledati visoke glave,
skozi šipo v hišo golob škili.
