V hiši, ki veljala je za glavno,
se odprlo novo je plesišče,
najde v njej lahko vsak, kdor tam išče,
v kratkem času si plesalko javno.
Punci se Ta glavna Urša pravi,
kot naslov mladinske je povesti,
le da ne pohaja ta po cesti,
ampak da na mizo se postavi.
Se postavi, sede, napol leže
in pokaže svoje mu obline,
da plesalca v hipu srh prešine,
kakšne mu nastavila je mreže.
Ples svobodni ta si je izbrala,
ne ob drogu, kar ležé na mizi,
da pomisli, ta je v hudi krizi,
če si kar namizno je postlala.
Stil svobodnega da to je plesa,
je povedala vsem soplesalcem,
ko namigovala je s kazalcem,
kaj želi si, potrebuje česa.
O Ta glavni Urši izgubiti
vredno niti grde ni besede,
saj ujetnica je lastne bede,
ki nikakor je ne more skriti.
Je namizni ples, kar ta izvaja,
in še nekaj z njo punčar podobnih,
ne razúzdanih le, nespodobnih,
ampak sfúzlanih plesalk do kraja.
