Dvajset tisoč milj pod sinjim morjem
s kapitanom po imenu Nemo,
v Vernovem romanu, saj še vemo,
in še enkrat več milj nad obzorjem.
Znanstvena fantastika izvede
zdavnaj take vrste potovanja,
ko lahko se o njih samo sanja,
ko ljudem se o tem komaj blede.
Poleg Verna prišli pisci novi
zdaj na plan so, pišejo z levico,
ti prodali radi za resnico
bi fantastiko, blodenj sinovi.
Malce le omilili so sanje,
s trideset na dvajset tisoč pade
jim številka, ko splahnele nade
vse so, da zgradijo stanovanja.
Žal na mesec toliko zgraditi
se ne dá jih, ker jih luna trka,
in nastane prevelika frka,
treba mesece bo omejiti.
Dvajset tisoč v enem desetletju,
to bi šlo, se zdelo bo verjetno,
napovedali so zdaj prevzetno,
zraven pa plačilo po povzetju.
Po povzetju? Mar jih bo prinesel
pismonoša? Nekaj tu ne štima.
Štima, mine ko deseta zima,
nanj se boš lahko povsem zanesel.
Vsa ta namreč stanovanja sanjska,
ki jih dvajset tisoč bo nastalo,
spraviti se v en sam žep bo dalo,
ker to bo papirnata vas španska.
