Je prišel, prestopil prag dvorane,
ko kristalno jasno je postalo,
po obisku nič ne bo ostalo,
madež v tleh za njim samo ostane.
Ko ga kdo kaj takega bo vprašal,
kar bo delovalo dolgotrajno,
tip ubral rešilno pot bo skrajno,
bo ušel, se sam ne bo prenašal.
O preskrbi ves čas je govoril,
kalorij, se vidi, se ne brani,
dolgotrajno z njimi tip se hrani,
dobro se je znova natovoril.
Tega sicer rekel ni, mencal je,
dolgotrajno ves čas zvijal roke,
nas imel za majhne je otroke,
oprostite, za mladiče kravje.
Rekel je, preskrba dolgotrajna
permanentna je prioriteta,
z njo že, odkar ga poznam, opleta,
je zadeva sanjska, beri bajna.
Saj si mona, eden zamomljal je,
ki takisto bil je v tej dvorani,
tale z mislimi je pri prehrani,
mastni, ni mu mar še lastno zdravje.
Ta drago prodaja blodnje, sanje,
kakor Simon je s čarobno kredo
sebi zgolj narisal polno skledo,
gleda, trajno da preskrbovan je.
