Na zboru zaupnikov Vseslovenske ljudske stranke v Ljubljani se je stranka 6. aprila 1920 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Zahtevala je avtonomijo posameznih zemljepisno, kulturno in gospodarsko enotnih pokrajin (med njimi posebej Slovenije) z lastnimi predstavniškimi telesi. Poleg tega se je zavzemala za depolitizirano državno upravo in šolstvo, ohranitev in negovanje zvez s slovenskimi izseljenci in za pravično državno mejo.
Poglavitni poudarek je bil namenjen socialnogospodarskim vprašanjem. SLS je ob tej priložnosti izpopolnila svoj program, tako da je ta zahteval socialno pravično urejeno državo s strogim socialnim nadzorom nad kapitalističnim gospodarstvom. Ta nadzor naj bi obsegal varstvo delavcev in uslužbencev, nadzor proizvodnje, plač, cen ter trgovine. Program je tudi zahteval, da je treba zaposlenim priznati pravico do sodelovanja pri upravi in do udeležbe pri dobičku. Zavzeli so se za podružbljenje velikih industrijskih in družbeno pomembnih obratov (premogovnikov, rudnikov, plavžev) in zahtevali izvedbo agrarne reforme.
Fotografija: Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno/Wikipedija
