Precej neopazno je med rodoslovci in Primorci izšla knjiga Primorske družine in priimki na Teharjah in v Štorah (2015). Izšla je v samozaložbi pred okroglim desetletjem. Le redke knjižnice jo imajo, primorska knjižnica pa prav nobena.
Napisal in izdal jo je zgodovinar in geograf Matej Ocvirk, ki živi na Teharjah. O lokalni zgodovini je izdal že več člankov in knjig, veliko pa o tem tudi predava in skuša preteklost približati ljudem. V ilustrirani knjigi na 104 straneh opisuje temo, o kateri se veliko govori, raziskuje pa razmeroma malo. Zaradi mnogih mitov o Primorcih in o njihovih gostiteljih na Kranjskem in Štajerskem med obema svetovnima vojnama je taka knjiga še toliko bolj dragocena. Uvodničar v knjigo, zgodovinar iz Ajdovščine, ki živi v Celju, dr. Borut Batagelj pravi: »Primorci so se v štajerskem okolju po večini zelo dobro znašli, po večini odprti ljudje, odprti za druženje, so kmalu prebili zid sumničavosti, dvomov in občutka ogroženosti s strani domačinov.«
V občino Teharje, ki je takrat obsegala tudi Štore, se je zaradi fašističnega preganjanja na okupiranem Primorskem zateklo več kot 20 begunskih družin. Poleg novih navad in narečja, so v Savinjsko dolino prinesli tudi nove priimke.
Avtor zgodovinsko in rodoslovno opisuje vsako družino na podlagi ustnih in tiskanih virov. Kot češnjo na torti pa opiše tudi izvor in nekdanji pomen vsakega omenjenega priimka. Vseh je 21: Benedejčič, Bertok, Čehovin, Jelerčič, Jug, Kogoj, Lenardič, Magajna, Mahne, Mihelič, Milharčič, Mlekuž, Pavšič, Puc, Renčelj, Vatovec, Žele, Peternel, Čuk, Ravbar, Črnigoj.
Tino Mamić
