V maju 2025 se je slovenska skupnost v Benečiji poslovila od dveh duhovnikov, ki sta s svojim delom in življenjem neizbrisno zaznamovali kulturno, versko in narodno zavest Slovencev v Videmski pokrajini.
Božo Zuanella (1941–2025)
Božo (Natalino) Zuanella se je rodil 25. decembra 1941 v Bijačah, v občini Podbonesec. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1965 v videmski stolnici. Služboval je kot župnik v Tarčmunu, Sovodnji, Gorenjem Barnasu in Matajurju, kjer je živel skupaj z bratom Paskvalom, diakonom vzhodnega obreda.  
Zuanella je bil znan kot zbiralec narodnega blaga, publicist in planinec. Poglobljeno je raziskoval imenoslovje ljudi ter krajev v Benečiji in ohranjal slovensko kulturno dediščino. Bil je tudi avtor knjige “Mračna leta Benečije”, ki obravnava povojno raznarodovalno politiko v Nadiških dolinah.  
Umrl je 6. maja 2025 v videmski bolnišnici zaradi neozdravljive bolezni. Pogreb je potekal 9. maja 2025 v Špetru, kjer je bila trijezična maša (italijanska, slovenska in furlanska), ki jo je vodil videmski nadškof Riccardo Lamba. Pokopan je bil v vasi Matajur, kjer je tudi živel.  
Msgr. Marino Qualizza (1940–2025)
Msgr. Marino Qualizza se je rodil leta 1940 in je bil duhovnik, teolog, profesor ter dolgoletni urednik versko-kulturnega lista Dom. Bil je pomemben steber slovenske skupnosti v Benečiji, saj je več kot tri desetletja ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jeziku v Dreki ter od leta 2013 tudi v Špetru.  
Qualizza je bil znan po svoji predanosti ohranjanju slovenskega jezika in kulture med Slovenci v Videmski pokrajini. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim medaljo Republike Slovenije za zasluge. 
Umrl je v maju 2025 v 85. letu starosti. Pogreb bo potekal v ponedeljek, 26. maja 2025, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Špetru. Pokopan bo pri Svetem Lenartu v Podutani. 
Njuna zapuščina je narodna zavest
Oba duhovnika sta bila zadnja predstavnika čedermacev – pogumnih beneških duhovnikov, ki so v času narodnega zatiranja vztrajali pri bogoslužju v maternem slovenskem jeziku ter s tem ohranjali narodno zavest, jezik, vero in kulturno identiteto med Slovenci v Benečiji.
Njuno življenje in delo ostajata trajen spomenik neomajni zvestobi slovenstvu ter navdih prihodnjim generacijam.
