16. julija 1904 je bil v Ljubljani prvi sokolski zlet. Nanj so povabili češke sokole, začetnike sokolstva in pobudnike Vseslovanske sokolske zveze, ki je bila ustanovljena leta 1908 in je združila vse evropske sokolske organizacije.
Sokolsko gibanje na Slovenskem se je začelo že pred tem. Z javnim pozivom so leta 1862 vabili Ljubljančane k ustanovitvi slovenskega telovadnega društva. Ljubljana je imela takrat okoli 22.000 prebivalcev in na ulicah se je govorilo nemško, rodoljubi pa so hoteli ustanoviti slovensko telovadno društvo. Društvu so dali ime Južni Sokol in je že prvo leto štelo 174 članov, od tega 60 telovadcev.
Prvi javni nastop je bil leta 1864. Skupaj s čitalnicami so nastopali na besedah. Prirejali so kulturne večere, zabavne prireditve in izlete. Z dejavnostjo so krepili narodno zavest in enotnost. Pod vodstvom vzornika dr. Viktorja Murnika so tedanji vaditelji, ki so službovali v drugih krajih Slovenije, uspešno ustanavljali nove Sokole. V desetih letih se je število društev do leta 1904 povečalo s 14 na 112. Spopad med Sokoli in nemškimi telovadci v Ljubljani je bil povod za prepoved delovanja Južnega Sokola. V začetku leta 1868 so društvo obnovili. Leta 1952 so društvo preimenovali v Narodni dom.
Fotografija: telovadec Viktor Murnik/Wikipedija
