CK ZKS-SDP (komunisti so si dodali ≫stranka demokratične prenove≪) je 20. julija 1990 izvolil Emila Milana Pintarja za predsednika vlade v senci. Praktično so se razglasili za zmagovalce brez volitev. Pintar je koaliciji vladajočih strank očital, da se ni sposobna spopasti s težavami.
ZSMS se vladi v senci, tako kot pozneje Zares in LDS, ni želela pridružiti. Po stotih dneh delovanja novega izvršnega sveta so v ZSMS ocenili, da niha med političnim ekstremizmom in dilentantizmom in da je še največ dosegel na področju gospodarstva s tem, ko je preprečil verižni zlom velikih podjetij. Najbolj je npr. Mileta Šetinca čudila energija, ki jo je Peterletova vlada vlagala v suverenost na obrambnem in zunanjepolitičnem področju, kot da bi hotela po bližnjici priti do suverenosti.
≫Ni čudno, da ob vseh silnih naporih in dolgih potovanjih lahko vlada pokaže le Andreottijev obesek za ključe in pa tisti gnili kompromis, ki ga je Janez Janša sklenil v Beogradu glede nabornikov.≪
