Že leta 1907 je na sestanku slovanskih parlamentarnih klubov habsburške monarhije slovenski politik Ivan Hribar izjavil: ≫Avstrija bode slovanska, ali pa je več ne bo.≪ Neoslovanska ideja je sicer le počasi zorela. Na drugem neoslovanskem pripravljalnem kongresu leta 1910 v Sofiji so bile že vidne velike razlike med posameznimi slovanskimi narodi. Poljaki se na primer tega kongresa niso več udeležili. Vendar je šel razvoj svojo pot. Mladi avstrijski cesar Karel I. je v posebnem manifestu izjavil, da naj ≫po volji svojih narodov Avstrija postane zvezna država, v kateri naj vsak narod sestavlja svojo državnost≪. Nekaj dni po cesarjevem manifestu je dr. Anton Korošec odgovoril v avdienci cesarju Karlu značilne besede: ≫Majestat, es ist zu spat!≪ (Veličanstvo, prepozno je!). Ob teh besedah je začel cesar drhteti in ihteti. Ko je avstrijski zunanji minister Andrassy 28. oktobra 1918 sprejel pogoje ameriškega predsednika Wilsona, je to pomenilo praktični razpad Avstro-Ogrske, kar se je uradno zgodilo 10. 9. 1919.
Fotografija: Ivan Hribar/Wikipedija
