Ko ni zaupanja vredne osebe na oblasti,
ko se bedaku ne da dopovedati, da je voda mokra in ne suha,
ko so izrečene laži, sprenevedanja in kraje široko priznane vrline,
ko imamo gostilniško vsevednega predsednika vlade,
ko predsednika vlade iz neumnih izrekov s popravki rešujejo podrejeni,
ko predsednik vlade nosi sebe in druge ustreljene kozle v nahrbtniku,
ko predsednik vlade ne more pokazati uspehov, tudi tam, kjer je vse zastonj,
ko predsednik vlade pleni državno premoženje zase in za svoje podpornike,
ko se predsednik vlade obdaja s skrajneži in iz obrobja družbe,
ko je trgovina z mamili in ljudmi pravno varovano poslovanje,
ko zločinski del zgodovine levi politiki proglašajo za svoje junaštvo,
ko je odkrivanje množice trupel za novinarje nezanimiva vsakdanjost,
ko aktualna politika časti morijo nad narodovimi intelektualci in podjetniki,
ko bi se pravosodje moralo očistiti smrdečih smeti,
ko aktualna politika ustvarjanje in krepitev naroda smatra za človeško zlo.
Ko prevladuje tam splošna zmeda, kjer ne bi smela,
ko menstrualne pripomočke financirajo davkoplačevalci,
ko vlada zasipava uživalce drog in brezdelneže z denarjem davkoplačevalcev,
ko že doseženo in v zadovoljstvo večine, podira z zakoni manjšina,
ko se sindikati zavzemajo za nižje plače zaposlenih,
ko se sindikati zavzemajo za višje davke,
ko edino brezdelni socialisti posedujejo milijone,
ko neuki pa čeprav z diplomami, prepisujejo cene v excel tabele,
ko je večina levih politikov in politikantov naenkrat zadovoljna z represalijami,
ko so okužbe z virusom sars cov v porastu in ni protestov, ker ni ukrepov,
ko so španski in razni borci z bajoneti in njihovi potomci še vedno privilegirani,
ko iz vsakega komunalnega kanala že opreza naučeni novinar po ljudeh,
ko ima vsak levi politik ob sebi psa novinarja in psa odvetnika,
ko množice novinarjev, kot speče celice hitijo na pozive in trobijo željeno,
ko neki hitijo na fronto branit dosežke vladajoče vidne in nevidne elite ter revolucionarjev,
ko je lahko vsakdo, tudi z metom kamna v šipo parlamenta, kulturnik,
ko se kulturna ljubljanska srenja onegavi na račun davkoplačevalcev,
ko ob novici samomora ali umora kakšnega kulturnika, se čuti tiho zadovoljstvo,
ko ne vemo več kaj je kultura in kdo ter kaj so kulturniki,
ko ne vemo kaj so temelji družbe; o omiki ni niti sledu več.
Ko je akademikov in znanstvenikov polna vsaka gostilna ob Ljubljanici,
ko bi morali dajati usmeritve napredka pa jih ni nikjer,
ko se hvali temačne sile iz preteklosti pa so jih mediji polni,
ko se akademiki, kljub obilnim prihodkom, za plačilo klanjajo nihilistom,
ko je vsak novodobni doktor strokovnjak za množico ved hkrati,
ko je lahko katerikoli doktor diagnostik in terapevt – celo za sars cov,
ko ni več razlik med doktorji in »doktorji«,
ko se vsak diletant poda v sprejeto razpravo z akademikom,
ko se akademski nazivi kupujejo, kot na stojnicah burek,
ko je že vsak, ki čenča in uporablja bele praške, javnomnenjski delavec,
ko so novi politiki polni sebe, z njimi pa odločujoči parlament,
ko so parlamentarne komisije polne praznoglavcev,
ko podmladek revolucionarjev, ki so za svoje grehe vedeli, za le te ne ve več,
ko se pravi doktorji sramujejo svojih akademskih nazivov,
ko tako z mobiteli v rokah nastajajo novi heroji znotraj nove elite.
Ko je sprotno spreminjanje spolov najhitreje rastoča industrija,
ko otroke in pubertetnike po vrtcih in šolah zasipavajo s spolno znanostjo,
ko pubertetnike zalivajo z dragimi hormoni,
ko pedofile kemično in operativno kastrirajo,
ko operativno odstranjujejo penise in vstavljajo vagine,
ko operativno v vagine nastavljajo penise,
ko si lahko izbiraš kadarkoli, kjerkoli in katerikoli spol – menda – od stotih,
ko družba časti mednarodno spolno strokovnost in strokovnjakinje,
ko je seks le še predstava in igra, ne pa dejanja za ustvarjanja podmladka,
ko je abortiranje partizanska veščina: z zvezdo spočeto: da, brez nje: ne,
ko se transvestiti razveseljujejo tujih zarodkov in novorojencev,
ko homoseksualci ne vedo, da brez novorojencev tudi njih ne bo več,
ko se oni nepotešenci veselijo pretihotapljenega živega blaga iz Afrike in Azije,
ko skoraj vsa družba trepeta pred majhno skupino spolnih ekstremistov.
Ko podirajo moška stranišča,
ko se je sramotno in nenormalno družiti z osebo nasprotnega spola,
ko postavljajo stranišča za neopredeljene osebke,
ko bi Clochemerle bil v zadregi ob pisanju Vaške javne scalnice,
ko tehniki ostanejo brez pojmov zatičev in puš ter prilegov,
ko je zatič v zatiču, puša pa v puši,
ko vrat zato ni več in intimnosti tudi ne,
ko ob frizerjih in pedikerjih delujejo še delavnice spolov,
ko se v enem lokalu strižejo lasje, hkrati pa kurja očesa in penisi,
ko se podmladek rojeva le v laboratorijih,
ko edino lačna ljudstva z afriške podceline še rojevajo otroke.
Ko ne ločimo odpadkov od …
ko se odpadke kar vsipava v potoke ali sredi mest zažge,
ko zavarovalnice pokrijejo vso povzročene škodo v naravi,
ko se naša zemlja dolgoročno onesnažuje z nevarnimi snovmi in ljudmi,
ko je naša zemlja oplemenitena z okostnjaki odličnih Slovencev,
ko Slovenci svoje volilne glasove kar vržejo v golobnjake,
ko iz ptičjih mrež frči perje, golobi in drugi ptiči pa se žrejo,
ko se mnogim iz nekaj ton težkega vozečega zavetja zavrti od korajže,
ko le ti ohrabreni z lastno edinostjo skozi okna odmetavajo plastenke, pločevinke in …,
ko so obcestni kanali in bankine zasuti z odpadki namišljenih veljakov,
ko med plemenitim in zavrženim ni več občutenih mej.
Ko Slovenija in Slovenci izginjamo,
ko, Bog ne daj, da nam kaj takšnega sledi!
Janez Tumpej, avgust 2022
