Na drugi majski dan pred 500 leti je v graščini Cloux pri Amboisu umrl renesančni genij Leonardo da Vinci. Avtor Mona Lize se je šolal pri Verrocchiu v Firencah. Ko je bil star 30 let, se je preselil v Milano, kjer je bil slikar, inženir in arhitekt pri vojvodi Ludovicu Sforzi. Zadnja leta je preživel v Franciji, kjer mu je kralj Franc I. dodelil graščino Cloux.
Čeprav je od njegove smrti minilo 500 let, Da Vincijev lik po zaslugi razstav in knjig ostaja živ. Umetnikovo ime je povezano tudi z rekordom – njegov Odrešenik sveta, ki je bil na dražbi v New Yorku leta 2017 prodan za 450 milijonov dolarjev, je najdražja slika, prodana na dražbi.
Letošnjo obletnico umetnikove smrti številni muzeji po Evropi obeležujejo z razstavami. V francoskem Amboisu pa je od danes na ogled razstava z naslovom 1519: Smrt Leonarda da Vincija, rojstvo mita.
Da Vinci je povezan tudi z Vipavsko. Vipava bo tako postala del nove evropske kulturne poti, posvečene velikemu geniju Leonardu da Vinciju. Pot ga je popeljala tudi v Vipavo, kjer je leta 1500 proučeval reko Vipavo in njene izvire ter naredil projekt obrambe pred napadom Turkov na Benetke in Furlanijo.
To je bil velik problem za dolino in vso srednjo in jugovzhodno Evropo, opisuje profesor zgodovine Tino Mamić: ”Prvi vpad Turkov na Vipavsko je bil poleti 1471, ko so dolino opustošili in s sabo odpeljali 500 ljudi. Naslednjič so privihrali v letih 1476, 1477, 1478 in 1499. Čeprav zgodovinarji trdijo, da so se nato turški vpadi na Vipavsko končali, pa sem lani v stomaškem župnijskem arhivu našel nove podatke, da so Turki pod Čavnom plenili tudi leta 1516. Osmanski vpadi, ki so trajali še nadaljnjega pol stoletja, so terjali ogromno škodo in terjali ogromno življenj. Brez vpadov bi danes v Sloveniji živelo nekajkrat več Slovencev.”
In v tem hudem času je Leonardo da Vinci predlagal ukrepe proti turškim kopenskim silam tako, da bi potopili reki Sočo in Vipavo z izgradnjo pregrade. To je storil po obisku Vipavske meseca marca 1500. Njegova skica v rdeči kredi je zapisala tudi “Ponte de Goritia” (most v Gorici) in “Alta Vilpagho” (Stara Vipava).
