Zasebne šole in vrtci so za davkoplačevalce cenejši

mag. Alojz Grahor

Alojz Grahor je pomočnik ravnatelja Škofijske gimnazije Vipava. Priljubljeni profesor matematike, ki pozna praktično vse dijake tudi po imenu, je za Vipavsko dogovoril na nekaj aktualnih vprašanj o zasebnem šolstvu. V času, ko vlada skuša izigrati ustavno sodišče in zasebnim šolam odtegniti denar, se namreč širijo mnoge manipulacije in laži o zasebnem šolstvu.

Vas je presenetilo, da je vlada z novim zakonom izigrala voljo ustavnega sodišča in zasebno šolstvo iz druge lige prestavilo v tretjo ligo?

Mene osebno ni presenetilo ravnanje trenutne koalicije, saj je podobna koalicija že poskušala na zelo podoben način izigrati odločbo Ustavnega sodišča. Celo več: poskusili so celo spremeniti Ustavo RS, da bi bilo potem zadoščeno tudi odločbi (in še marsikaj bi se spremenilo). Nekoliko me preseneča (pri nekaterih poslancih) zelo omalovažujoč odnos do Ustavnega sodišča, do obeh služb za zakonodajo in do izjav vrhunskih slovenskih pravnikov, ki so opozarjali na neustavnost predlaganega zakona. Zame je bistveno sprejetje odločbe Ustavnega sodišča, saj je to organ, ki varuje Ustavo in tukaj ne bi smelo dileme, če je vladajočim odločitev všeč ali ne. To je ključno tudi za razvoj same ustavne demokracije v Sloveniji. Pozitivno pa me je presenetilo spremenjeno stališče stranke SMC, saj so edini iz koalicije razumno in utemeljeno zagovarjali, da je treba spoštovati odločbo US.

Alojz Grahor

Ali je s tem ogrožena ustavna kategorija svobodne vzgoje otrok?

Dejstvo je, da Ustava zagotavlja staršem svobodno vzgojo otrok. To pomeni, da država omogoča ustanavljanje različnih vzgojnih ustanov, ni pa nujno, da jih tudi financira. Za osnovnošolsko izobraževanje pa Ustava določa, da je obvezno in da se financira iz javnih sredstev. Po mojem so pisci Ustave to dobro predvideli glede na majhnost Slovenije in velikega pomena osnovnošolske izobrazbe za vse otroke. Zato so zagotovili oboje: obveznost in financiranje v celoti. Ustavno sodišče je preprosto in jasno povedalo, da otroku pripada iz javnih sredstev kritje celotnega javno veljavnega programa ne glede na ustanovitelja šole. Prav tako je opredelilo, da je razširjeni del programa tisti del, ki ga ustanovitelj sam doda in ki ni bil predmet niti zahteva ustavne presoje. Ne vem, od kod ideja o delitvi javno veljavnega programa na dva dela, ki naj bi se različno financirala. Niti v Ustavi niti v odločbi ni nobene delitve.

Ali bo ogrožena ustavna kategorija svobodne vzgoje otrok?

Po mojem mnenju deloma, ker bodo OŠ z drugačno ponudbo za preživetje povečale prispevke staršev in si jih bodo lahko privoščili le premožnejši. V Sloveniji žal še ni razvite kulture sofinanciranja, na primer s strani podjetij, podjetnikov, skladov, donatorjev…, tako kot je to v nekaterih drugih državah. Ne predstavljam si normalnega in stabilnega delovanja šole brez 100% kritja celotnega javnoveljavnega programa.

Ali je zaradi te vladne politike v nevarnosti tudi vipavska gimnazija? Bodo gimnazije naslednja tarča vlade?

Alojz Grahor

Na vipavski gimnaziji smo s sedanjim načinom sofinanciranja države zadovoljni (imamo podpisano pogodbo o financiranju gimnazijskega programa, višina je vezana na število vpisanih dijakov). Starši plačujejo prispevek, da imamo lahko na šoli razne dejavnosti, da lahko ponudimo dostojno izbiro maturitetnih predmetov, da lahko dijake peljemo na razna tekmovanja, da deluje pevski zbor… Želimo, da tako tudi ostane, čeprav z obema finančnima viroma komaj shajamo in vsako leto izvajamo varčevalne ukrepe.  Ustanovitelj (Škofija Koper) je namenil ogromna sredstva (preko prostovoljnih darov ljudi, v glavnem iz koprske škofije) za gradnjo tako šole kot dijaškega doma in skrbi sedaj za vzdrževanje ter financira razširjeni program. Upamo, da tako tudi ostane in da ne bomo naslednja tarča. Znižanje državnega sofinanciranja ali njegova ukinitev bi skoraj gotovo pomenilo zaprtje šole. Skrb pa seveda ostaja, saj je sedanja koalicija celo znižala obstoječe 85% financiranje osnovnošolskega javnoveljavnega programa, ki ima v Ustavi zagotovljeno 100% financiranje v celoti. Srednje šole pa nimamo ustavnega varovala.

Vipavska gimnazija je za državo bistveno cenejša od vsake državne gimnazije. Zakaj?

Ne samo vipavska, tudi ostale gimnazije, pa tudi vrtci in osnovne šole z zasebnim ustanoviteljem so za državo cenejše. Državnemu proračunu ni treba zagotavljati sredstev za gradnjo in vzdrževanje objektov ter opreme. Tako v proračunu ostane več denarja za šole, ki jih je ustanovila država. Hkrati pa izvajamo javno veljavni program. Za državo cenejše gimnazije ni. Še to: Delitev gimnazij na javne in zasebne (tako  kot je v zakonu) po mojem mnenju ni najboljša, saj smo tudi zasebne gimnazije del javne šolske mreže (vsakdo se lahko vpiše), tudi sam vpis poteka na enak način kot na ostale srednje šole. Smiselna je delitev le glede na to, kdo je ustanovitelj gimnazije. Vipavska gimnazija je gimnazija z zasebnim ustanoviteljem, ki izvaja splošni javno veljavni gimnazijski program kot ostale gimnazije po enakih učnih načrtih. V predmetniku imamo dodano eno uro na teden predmeta Vera in kultura, ki ga financira koprska škofija.

Ste razmišljali, da bi tako kot v Šentvidu, tudi vi ustanovili osnovno šolo?

Sam o tem ne razmišljam in kolikor mi je znano, tudi pri ustanovitelju niso o tem razmišljali. Vzdrževanje obeh stavb (šole in dijaškega doma) je za majhno koprsko škofijo zelo zelo velik zalogaj. Novo sprejeti zakon še zaostruje pogoje za ustanavljanje osnovnih šol. Šola je neprofitna organizacija. Mislim, da je zelo malo entuziastov, ki bi bili pripravljeni svoj denar vložiti v stavbe in potem od tega finančno nič imeti.

Kakšno pa je sodelovanje med šolami, med Zavodom za šolstvo, med ministrstvom  za šolstvo? Kako gledajo drugi na vas?

Na ravni sodelovanja med omenjenimi ustanovami ni problemov. Prav nikjer se ne pozna, da smo katoliška šola z zasebnim ustanoviteljem. Lahko sodelujemo na razpisih za učila, vabijo nas na vse seminarje, z ostalimi šolami sodelujemo v projektih, nekateri učitelji so tudi soavtorji in avtorji učbenikov, nekateri so ocenjevalci na maturi, nekateri so predavatelji na seminarjih za druge učitelje, nekateri so člani Državnih komisij za maturo in Strokovnega sveta za šolstvo. Mariborska škofijska gimnazija trenutno vodi v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in ministrstvom velik projekt Inovativna pedagogika. Tudi kakšna organizacijska ideja s katoliške gimnazije najde pot v druge šole. Tako imamo že vrsto let na primer na vipavski gimnaziji pravilo, da lahko dijaka, ki zelo moti pouk, napotimo iz učilnice (ker je pouk vrednota). V pravkar sprejeti noveli zakona o gimnazijah je to pravilo vključeno na vse gimnazije. Naša šola ni sodelovala pri snovanju novele. Mogoče pa je nekdo slišal za našo prakso. Pri nas imamo tudi izvirno rešitev, kam napotiti dijaka.

Škofijska gimanzija Vipava foto (C): Tino Mamić

Skratka, na izvedbeni ravni smo enakopravni šolski partnerji v slovenskem javnem šolskem prostoru. Probleme, žal, ustvarjajo nekateri politiki in žal, na škodo naših otrok.

Ne spreglejte
Naloži več