Novi odbor Prešernovega sklada: tudi Jurij Paljk in Jože Možina

Parlament je imenoval nove člane upravnega odbora Prešernovega sklada, pristojnega za izbor najvišjega kulturnega priznanja v državi, Prešernove nagrade. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je na glasovanje dal sklep, da se za člane za naslednja štiri leta imenujejo: dr. Rok Andres, Lovrenc Blaž Arnič, Marko Cotič, Barbara Drnač, Bernarda Fink Insko, dr. Igor Grdina, Katarina Klančnik Kocutar, Mateja Komer Snoj, dr. Janko Kos, Ženja Lejler Kos, dr. Jože Možina, dr. Jožef Muhovič, Jurij Paljk, dr. Robert Simonišek in dr. Sonja Vajs. Glasovanje je bilo hitro. “Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 35,” je ugotovil Zorčič.

Med novimi člani sta dva znana Vipavca, Jože Možina in Jurij Paljk. V marsičem sta si podobna: čeprav z družinama, oba imata po tri otroke, živita v Ljubljani in Terzu pri Ogleju, pa se redno vračata domov, kot ponosna Vipavca pa ohranjata pa tudi kleno vipavsko narečje. Paljk je po izvolitvi posebej za Vipavsko dejal: “Vesel sem predvsem zato, ker je ta vlada imela posluh za Slovence, ki živimo izven meja domovine, česar prejšna ni naredila. To je velika stvar. Sam si bom prizadeval po najboljših močeh, da pride do ponovnega ovrednotenja kulture, omike, ki nas je ohranila in opredeljevala skozi čas. Rojaku Jožetu seveda čestitam, kot seveda tudi drugim, priznam, da mi je kar nerodno v družbi tako imenitnih ljudi, a obljubim, da bom ostal zvest trem načelom, ki se jih držim od vedno: slovenstvu, demokraciji in seveda krščanskemu etosu.”

Možina pa je za Vipavsko povedal: “Kandidatura v UO Prešernovega sklada je pri meni posledica ogorčenja, kako nizkotno in v esenci protikulturno provokacijo so si za zadnji prešernovi proslavi privoščili nekateri estradniki, ki bi bili radi umetniki. Kultura je v svojem bistvu vzgoja v dobrem, lepem. Tudi če gre za kritiko in provokativnost je njen končni cilj isto  – graditi boljšo, civilizirano, do vseh spoštljivi družbo. Nerodno mi je povedati bralcem, ki živijo od dela svojih rok, kako zelo se je zlasti v prestolnici razpaslo mnoštvo “kulturnikov”, ki razen izjem, kaj malo pokažejo, Povečini jih je rekrutirala in na kulturni denar navadila slovenska levica.”

ABC: Jože Možina

Pedro Opeka in Jože Možina

Dr. Jože Možina, zgodovinar in sociolog, je pred leti dobil nagarado Prešernovega sklada za dokumentarni film o Pedru Opeki in bil deležen izjemne medijske kritike. To imenovanje bo zato malce popravilo velikansko škodo, ki je bila takrat narejena ne le Možini, ampak tudi slovenski Cerkvi, misijonarjem in Pedru Opeki. Možina je verjetno najbolj bran in poslušan zgodovinar v državi. Njegove dokumentarne oddaje podirajo rekorde gledanosti, v tujini je dobil že celo vrsto filmskih nagrad, izjemna uspešnica pa je tudi njegova knjiga Slovenski razkol.

Jože Možina je doma iz Dobravelj pri Ajdovščini. Končal je študij zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je kot novinar dokumentalist na RTV Slovenija, en madat je bil tudi direktor Televizije Slovenija. Je avtor nekaterih najodmevnejših dokumentarnih filmov, ki so nastali vprodukciji Televizije Slovenija; Dosje Slobodan Miloševič, Zločin ki ne zastara, Zamolčani – moč preživetja in drugi.

ABC: Jurij Paljk

Jurij Paljk, urednik Novega Glasa, sicer pa umetnostni kritik, pesnik in pisatelj, doma iz Velikih Žabelj. Živi v Terzu, dela v Gorici. Imenovanje je zato tudi priznanje za vso slovensko manjšino v zamejstvu. Paljk, ki išče dialog med matico in zamejstvom, med levico in desnico ter med vsako večino in manjšino, je pred leti od italijanskega predsednika dobil odlikovanje, plemiški naziv Vitez Republike. Odlikovanje podeljujejo zaslužnim osebam, ki so se izkazali na področjih znanosti, literature, umetnosti, gospodarstva, v družbenih in človekoljubnih dejavnostih ali po dolgi vojaški karieri.

Urška Makovec, še ena Vipavka na “začasnem delu v tujini” je ob imenovanju zapisala: “Nagrada za vsakdanje tkanje vezi med ljudmi Paljk je odlikovanje prejel za delovanje na področju kulture, za vsakdanja prizadevanja za povezovanje slovenske in italijanske narodne skupnosti. “Za vsakdanje tkanje vezi med ljudmi,” pravi Paljk. “Tega odlikovanja se ne daje za delovne navade, ampak za vse tisto nekaj več, kar narediš poleg dela. Da se zavzemaš tudi za socialno polnejše in bogatejše življenje.” Kot urednik slovenskega tednika Novi glas to razume tudi kot nagrado za vztrajanje v nelahkih časih za časopis.

Izraz drugačnih odnosov Italije do Slovencev “Ko sem prejel sporočilo videmskega prefekta, da sem imenovan, sva z ženo kar dolgo globoko dihala. Tega gotovo nisem pričakoval. Zlasti zato, ker je Italija v zadnjem času zelo oklestila tovrstna priznanja Slovencem,” pripoveduje Paljk.”

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več