Etno-dogodek v Kosoveljah : »Kovač in kovačija«

Vse hitro mineva. Spomin na dogodke in tudi na ljudi prehitro zbledi. Da ne bi vsega kar je v preteklosti določalo vas Kosovelje šlo v pozabo, smo se odločili, da nekaj ključnih oseb in njihovih del ovekovečimo v klesanem kamnu ter vsakokrat pripravimo tematsko razstavo. Namen te odločitve je ozavestiti minula dogajanja, krepiti samozavedanje in ponos na naše prednike in njihove dosežke. Do sedaj smo se spomnili kar na nekaj izjemnih sovaščanov iz preteklih obdobij.

Tokrat smo tak dogodek, ki se je odvil v soboto 13. junija, posvetili kovaču Albinu Zlobcu in njegovi kovačiji. Albin je bil rojen leta 1906. V prvi vojni, ko so bile Kosovelje spremenjene v sanitetni center avstrijske vojske, je morala družina v izgnanstvo. Po vojni so se vrnili v drugo državo. Za kovaški poklic se je usposobil v kovačiji, ki je v Dutovljah delovala na placu pri mitnici. Po pridobljenem mojstrstvu je v domačem okolju hitro vzpostavil svojo kovačijo in si s tem zagotovil ekonomsko podlago. Ekonomsko opolnomočen si je z domačinko ustvaril družino. V življenje sta uvedla pet otrok. Po razpadu Italije so ga nemške zasedbene oblasti odpeljale na prisilno delo v Solingen. Najmanjši otrok je takrat imel le par mesecev. Po drugi vojnije bil eden redkih obrtnikov, ki je uspel dobro peljati svojo kovaško obrt, saj je bila za
tedanje življenje zelo pomembna. Njegove storitve so bile cenjene in široko iskane.

Vsekakor je bil mojster svojega poklica in tudi dober organizator posla. Železo je dobival iz železarne v Škednju in iz raznih odpadov, črni premog so mu vozili iz premogovnika v Vremah, lesno oglje pa je nabavljal pri oglarjih iz Kanjega Dola pri Črnem vrhu. Lesene dele za vozove mu je dobavljal »bognar« Lojze Vidrih z Šembida(danes Podnanos). V njegovi kovačiji se je za poklic kovača, ki je bil v tistem času zelo pomemben in iskan, izučilo večje število vajencev.

Pomembno vlogo pri pripravi tega etno-kovaškega dogodka v Kosoveljah so imeli njegovi vnuki in pravnuki. Vnuk Dušan Jovanovič, mednarodno priznan dizajner, ki živi in dela na Finskem, je pripravil dizajn spominske plošče in vsega likovnega gradiva. Ploščo je izklesal mojster Jernej Bortolato iz Pliskovice. Da je lahko nastala bogata razstava sta zaslužna vnukinja Ljuba in vnuk Simon. Avtorski skeč o delu njene kovaške pranone Valerije je predstavila pravnukinja Brina, ploščo pa je odkrila pravnukinja Zara. Vse sorodstvo se je angažiralo, da so se udeleženci okusno družili. O pomenu kovaške obrti nekoč ter o ugašanju starih in rojevanju novih poklicev je spregovoril predsednik Obrtne zbornice Krasa in Brkinov, gospod Jernej Bortolato.

Ne spreglejte
Naloži več