Jožetu Petkovšku v slovo

V soboto, 8. avgusta 2020, smo se na vipavskem pokopališču poslovili od našega Vipavca in krajana Jožeta Petkovška, ki nas je zapustil v 84. letu starosti.

Pokojni Jože je večino svojega življenja preživel v Ljubljani in veliko potoval po svetu. V rodni kraj Vipavo, ki mu je bila vedno tako draga, se je vrnil šele po upokojitvi. O sebi je le redko govoril, zato smo o njem tudi malo vedeli. Bil je v življenju zelo skromen, zadržan, načelen. Znal je ločevati med dobrim in zlim in vedno dal prednost dobremu. Zelo je cenil svojo mater in jo zvesto spremljal v starosti in bolezni do njene smrti. Naše dijake in študente je reševal slabih ocen in jim nudil odlično strokovno pomoč pri popravnih izpitih in to iz več predmetov. K njemu so v Vipavo hodili po inštrukcije dijaki in študentje iz Ljubljane in tudi od drugod. Meni je ostal v posebno lepem spominu, ko je kot mlad študent na ulici ob pozdravu mimoidočih, vedno dvignil klobuk po starih manirah. Po vrniti v pokoj, je živel skromno in tiho v majhni, stari, rodni hišici pod našim lepim starim farovžem. Njegov značaj sta odlikovala umirjenost, skromnost in preprostost. Vedno je imel odprto dlan in čutil bližnjega v stiski . Pogosto je podpiral tudi humanitarne organizacije. Svojo težko bolezen je prenašal korajžno in pokončno. Dva dni pred njegovo smrtjo sem ga obiskala. Še vedno je bil umirjen in se trudil biti topel in prijazen kljub hudim zdravstvenim težavam.

Pokojni je obiskoval osnovno šolo v Vipavi, nadaljeval jo je v gimnaziji v Ajdovščini. Med tem šolanjem je prebil leto dni v bolnici v Valdoltri zaradi tuberkuloze kolena. Kljub temu je preskočil letnik in redno zaključil gimnazijo ter nadaljeval šolanje v Ljubljani ter postal dipl. ing. atomske fizike. Njegova prva zaposlitev je bila v Iskri -Optika v Ljubljani, kot raziskovalec laserske optike, kjer so preučevali možnost uporabe holografije za optično branje podatkov in drugih sestavnih delov za izdelavo optičnih računalnikov. Delo je nadaljeval v Jedrskem reaktorju v Podgorici na Inštitutu Jožefa Štefana Elektro optika in zaključil v Iskri. Kot znanstvenik je veliko potoval po svetu in gotovo doživel marsikaj lepega in manj lepega. Povsod pa ga je spremljala izredna naravna inteligenca, ki jo je v življenju odlično uporabil. Bil je rojen inovator, kar se je poznalo tudi v njegovi skromni hišici.

Ko je bil že v pokoju je pripravljal razstave v Tehničnem muzeju v Ljubljani skupaj s svojimi  kolegi s Fakultete za elektrotehniko. In prav njegovi hologrami so bili povod, da je nastala razstava le teh v kulturnem bazarju v Cankarjevem domu leta 1987. Svoje raziskovalno delo je tako nadaljeval dokler ga ni ustavila težka bolezen. V tem času sta mu veliko pomagala soseda Marija z gospodinjskimi deli in njen mož Branko s prevozi. Obema izrekam ob tej priliki zahvalo in Bog povrni.

Pokojni Jože nam je zapustil mnogo spominov na dobro in lepo. Če ga bo Bog sodil po njegovi ljubezni in dobroti, ki jo je delil med nami, ne bo ostal brez plačila. Nikoli ni pozabil na Božjo zapoved »Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil!«

Pokopan je v grobu njegovih dragih Petkovškovih: starih staršev, očeta Ivana, mame Pepce in brata Andreja. Ta grob je pogosto obiskoval in ga lepo urejal. Bil mu je sveti kraj na zemlji. Zavedal se je, da so grobovi naša prva duhovna in kulturna dediščina. S svojim življenjem in delom nam je zapustil samo lepo in dobro, zato ga bomo ohranili v toplem spominu.

Ne spreglejte
Naloži več