Odmev kristalne noči: Skrivnost družine Ekstanič – zgodba o Židu, ki je ušel holokavstu, a ostal tiho do smrti

Družinske zgodbe so zanimive. Polne mitov, skrivnosti in vprašanj. Rodoslovec običajno v arhivu hitro ugotovi, da je kakšen mit prenapihnjen. A včasih arhivi odgovora ne dajo…

Zanimiva je zgodba primorske, istrske družine Ekstanič. Gre za edinstven priimek, ki je nastal šele pred nekaj desetletji in ga ima na vsem planetu samo ta družina. Njegov prvi nosilec je bil Viljan Ekstanič, ki je zgodbo o nastanku priimka in svojem poreklu odnesel s seboj v grob. Danes ne vemo niti za točen datum njegovega rojstva, kaj šele za kraj. Uradni podatki v dokumentih pa se razlikujejo. Viljan (Vili) se skrivnostno pojavi takoj po koncu druge svetovne vojne v Raši pri Labinu na Hrvaškem, kjer se poroči in ustvari družino.

Molk do konca

O svojem življenju med drugo svetovno vojno vojno, ki je očitno ključno vplivala na življenje družine, ni nikoli hotel govoriti. Tudi o sorodnikih ne. Znal pa je zelo dobro nemško. Nekoč je omenil le teto, ki naj bi živela v okolici Brežic. A je ni hotel nikoli iti obiskati niti vzpostaviti stikov. Šele na smrtni postelji je sinu zaupal imena svojih staršev in sorojencev. Sin si jih je zapisal: oče Federik, mati Frajn, sestre Ester, Gertruda, Rahela, brata pa Hans in Adolf.Viljanovi potomci so v zadnjih letih začeli brskati po arhivih, da bi našli kaj več o poreklu družine. Najprej so v poročnem listu (v Labinu 18.10.1947) našli podatek, da se je Viljan najprej pisal Ekštajen. Gre za slovanski prepis nemškega priimka Eckstein. Eckstein je priimek nemških Judov. Kako smo prepričani, da je tudi  družina Fredericka Ecksteina judovska? Najprej zato, ker je večina Ecksteinov Židov. Glavni dokaz so tipična hebrejska imena, ki jih v nejudovskih družinah predvojne Nemčije lahko iščemo z lučjo pri belem dnevu. To velja posebej za Esther in še bolj Rachel. Zaradi antisemitizma pa je tudi Frederick Eckstein verjetno skušal z imeni ne izzivati podivjanih nacionalsocialistov in je zato otrokom dal tudi tri povsem nemška imena: Gertrud, Hans in Adolf. S slednjim je lahko malce prikril sledi židovskega porekla, saj je bilo to smrtno nevarno. Morebiti pa je nemška imena moral dati zaradi pritiska? Imena, ki jih je Viljan zaupal pred smrtjo, bi glede na njihovo uporabo v nemščini in hebrejščini prepoznali vsa, razen enega. Frajn, ime matere, namreč ni podobno nobenemu znanemu imenu v nemščini, hebrejščini ali jidišu. V slednjem, hebrejskem jeziku s številnimi nemškimi izrazi, ki so ga govorili nemški Judje, bi še najbolj podobno ime našli kot Freyde aliFrayda.

Ecksteinov je ogromno, Ekstaničev pa ne

Zapis priimka Ekstanič, kot je bil Viljanov zadnji uradni priimek v dokumentu leta 1992, najdemo tudi v drugih različicah.  V vojaški knjižici je to Ekštanić (1950), v poročni listnini paEkštajen (1947).Zaradi odličnega znanja nemščine lahko domnevamo, da so Viljanovi predniki nemško govoreči Judje. Torej iz Nemčije, lahko pa tudi Avstrije in nekdanjih dežel Avstro-Ogrske. Glede na nedvomno težke razmere, v katerih je živela družina Viljanovih staršev v času vzpona nacionalsocialistov na oblast, lahko razumemo njegova nezaupljivost do oblasti, kar je privedlo do prikrivanja prave identitete. Razumljivo je tudi, da ni zaupal tudi povojnih jugoslovanskim komunističnim oblastnikom, ki so v tistem času v zapore in delovna taborišča zapirale na tisoče nedolžnih ljudi. Nemška manjšina v Sloveniji pa je praktično izginila: najprej poboji, potem izselitev. Če je človek doživel preganjanje in bil na robu smrti, tega ni nikoli pozabil. Zaradi strahu so se mnogi zavili v molk. Verjetno to velja tudi za Viljana Ekstaniča. Kraj Viljanovega rojstva je še vedno neznanka. V dokumentu o državljanstvu (1992) piše: »Ekstanič Viljan, rojen 14.08.1928, Novi fort. Seksen, ZR Nemčija.« V datum rojstva pa ne verjamejo najbolj Viljanovi sorodniki, ki pravijo, da je izgledal precej starejši.
Nemčija ali Ukrajina …Kaj pomeni Novi fort., kljub večurnemu iskanju po internetu nismo mogli ugotoviti. »Seksen« je nedvomno pokrajina Saška, a ne vemo, katera: Niedersachsen (Hannover), Sachsen-Anhalt (Magdeburg) ali Sachsen (Dresden). Mogoče pa gre celo za ime koncentracijskega taborišča Sachenhausen.

Že pred izbruhom druge svetovne vojne pa najdemo antisemitski izgred nad trgovino Samuela Ecksteina v Bratislavi. V dnevih ob razglasitvi neodvisnosti Slovaške, zaveznice nacionalsocialistične Nemčije (marec 1940), so napadli lokal in ga razbili. Na ohranjeni fotografiji so vidne razbite izložbe in mimoidoči opazovalci dogajanja.

V času poroke Vilija Ekštajena in Gasparine Butarić je bila Nemčija nepriljubljena. V komunistični Jugoslaviji so se v prvih povojnih letih želeli znebiti vseh Nemcev in to s prisilno izselitvijo več deset tisoč pripadnikov nemške manjšine tudi dosegli. Oblast je antisemitizem uradno obsojala, kljub temu pa mnogi novi oblastniki nad Židi niso bili navdušeni. V času pred informbirojem (1948) je bila Sovjetska zveza in vse, kar je bilo ruskega, zelo priljubljeno. Zato bi bilo povsem možno, da je Viljan skušal zakriti nemško poreklo in ga nadomestil z izmišljenim imenom iz bratske socialistične Ukrajine.

Poročni izpisek Vilija Ekštajena, 
rojenega v “Majdorfu, Ukrajina”

Leta 1950, dve leti po političnem razdoru med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, pa je Viljan zato v vojaški knjižici lahko navedel kot kraj rojstva Nemčijo. V knjižici je kraj »Novi Fort, srez Brežica, NRS«. Fort v nemščini pomeni utrdbo ali grad. Možna razlaga bi bila: Novi Grad v srezu Brežice. Srez je nedvomno izraz za sodni okraj. NRS pa je leta 1950 bila srbska kratica za Narodno Republiko Slovenijo (v slovenščini LRS ali Ljudska Republika Slovenija).Slovenske oblasti, ki so odločale o podelitvi državljanstva Viljanu Ekstaniču, so verjetno kratico NRS površno prepoznale kot srbsko kratico za Zvezno republiko Nemčijo, ki se glasi SRN. Za končni dokaz bi bilo treba natančno pregledati vse matične knjige med leti 1910 in 1935 v Radečah, kamor spada zaselek Novi Grad. Obrnili smo se na dr. Mitjo Ferenca, ki je natančno proučeval zgodovino kočevskih Nemcev. A na ta priimek pri svojem delu ni naletel. Ferenc je pogledal tudi v knjigo nemškega konzulata v Ljubljani iz leta 1943 z imenikom Nemcev, preseljenih po italijansko-nemškem sporazumu s Kočevskega v Zasavje, na novo južno mejo Nemčije, a tega priimka noter ni našel. Enak odgovor smo dobili tudi iz Posavskega muzeja v Brežicah. S tem priimkom se nista srečala niti zgodovinar mag. Renato Podbersič, ki zelo dobro pozna zgodovino Židov na Slovenskem, niti antropolog in zgodovinar dr. Klemen Boeta Jelinčič, avtor knjige Kratka zgodovina Judov.

Vojaška knjižica 
Viljana Ekstanića

Judovski arhivi

Obrnili smo se še na judovske arhive in arhive holokavsta. V popisu Judov Dravske banovine (objavljen na portalu Sistory) med 5500 imeni ni nobenega Ecksteina ali Ekštajna. Tudi na seznamu žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji na istem portalu (zaenkrat je v seznamu polovica vseh žrtev, 48.000) tega priimka ne najdemo.Pregledali smo še nekaj spletnih arhivov žrtev holokavsta (www.yadvashem.org,www.bundesarchiv.de/gedenkbuch, www.yewishgen.org), našli precej Ecksteinov, tudi Friederichov, a nobenega, ki bi bil pravi. Obrnili smo se na jeruzalemski svetovni center za raziskovanje holokavsta Yad Vashem. Za nas so pregledali nekaj podatkovnih baz, a našega Friedericha Ecksteina niso našli.V prihodnosti bi se to utegnilo spremeniti. Na internetu je vsak dan več rodoslovnih podatkov. Ker imamo približna imena celotne družine in okvirna leta življenja, imamo upanje, da bomo sčasoma našli pogrešano družino Viljana Ekstaniča. Priporočamo in se vnaprej zahvaljujemo tudi za kako informacijo na to temo s strani slovenskih rodoslovcev. (tino.mamic@gmail.com)

Ne spreglejte
Naloži več