Svet je na ulici – sprehod Slovenke po ulicah Adis Abebe

V teh mesecih, ko se je naše življenje tako zelo spremenilo, se spominjam časov pred pandemijo COVID 19. Poleg sprememb v delu se je seveda najbolj spremenilo gibanje. Prej sem ogromno prehodila; vedno ko sem morala kam iti, sem šla čez mesto najraje peš, namesto sedenja v cestnih zamaških. Hoja mi je od vedno bila nekaj osvobajajočega, poleg tega na etiopskih ulicah vidiš veliko zanimivih stvari. Odkar sem v Etiopiji namreč občudujem raznovrstnost običajev in posebnih malenkosti, ki se mi zdi, da jih lahko najdeš le v Etiopiji in velikokrat sem si rekla, da bi bilo lepo zapisati in končno sem se do tega vsaj deloma pripravila.

Korona je v Etiopiji že več kot devet mesecev in zelo pogrešam to gibanje po mestu, ki je tako zelo polno življenja. Sedaj so se okrepi sicer nekoliko omejili, a še vedno omejujemo prihode in odhode noter in ven, zato svoje pohode lahko podoživljam le v mislih in teh zapisih.

Življenje na ulici

Veliko življenja se dogaja na ulici oziroma na pločnikih ob cestah; na razprostrtih platnih, lesenih kioskih, preprostih lokalih ali kar tako iz rok se ponujajo različne stvari in storitve. Ritem se začne zgodaj zjutraj. Najbolj hecno mi je videti telovadce po mestu. Tu ni neštetih športnih centrov, kamor bi se odpravili in zato telovadbo opravijo dobesedno na pločnikih. V parih ali v skupini po celem mestu vidiš, kako delajo razne vaje za celo telo. Tudi na cesto jih zanese… nekateri si celo glasbo nabijejo in telovadijo. Nekateri le tečejo skozi mesto, mimo avtomobilov v zakajenih prometnih zamaških. A se ne dajo motiti.

Smeti, smeti

Vsako jutro začnejo čistilci pometati ceste; moški in ženske z zaščitenimi obrazi pometajo ceste po celem mestu in zbirajo smeti in nabran prah, in to cel dan. Čez cel dan se nabira ogromno odpadkov, saj je kljub lepi kulturi njen del tudi to, da smeti letijo od ljudi na tla. To je normalno in prav nihče te čudno ne pogleda, če vržeš. Koši za smeti sicer obstajajo, vendar se jih v večini še niso navadili. In tako ima tisoče čistilcev vsak dan veliko dela, največ pa zjutraj.

Zjutraj služijo tudi različne ženičke, ki so čez noč pekle, da lahko prodajajo ljudem zajtrk. Preprosti ljudje prihajajo iz revnih domov in odidejo od bivališča v ranih urah in gotovo nimajo časa (in prostora?) za zajtrk, kot ga poznamo mi. Zjutraj se podajo na ulico, kjer mnogi vsak dan tudi čakajo ali iščejo delo. Veliko jih vidim da pridejo kar z orodjem; eden ima v roki žago, drugi npr. mačeto ali kaj drugega. In tako na raznih križpotjih čakajo, da pride kdo iskat začasne delavce. Zjutraj si za par centov privoščijo čaj, ki ga gospe držijo v termoskah.

Lokali pod platnom

V preprostih lokalih oziroma najpogosteje pod platneno streho ob pločnikih se že kuri oglje na majhnih kurilnikih, na katerih se bo pražila in kuhala kava čez cel dan in ponujala v majhnih tipičnih šaličkah. V kavo dajo zeliščno vejico »Tena Adam«, kar pomeni »Adamovo (človekovo) zdravje. Ima zelo posebno aromo, ki se iz majhne vejice razporedi po celi tekočini. Ulični zajtrk je najpogosteje ocvrto pecivo – meni zgleda kot ocvrt buhtelj; nekakšni krofi. Med ponudbo je tudi poseben kruh, ki zgleda kot lepinja, a je zelo polnega okusa in ima vmes tudi zrna črne kumine. Spečejo ga pa na pečeh za injero, ki jo najlažje opišem kot velik okrogel toaster. Vanj stisnejo kruhovo testo in ven pride res slasten kruh.

“Rezervirana” mesta

Velikokrat sem prehodila nekatere poti ob jutrih ali drugih časih in opazila, da imajo prodajalci po celem mestu svoje mesto, in vedno vidiš na določenih mestih iste obraze. Gospe z zajtrkom imajo zraven še kak plastični stolček ali dva, da se lahko usedeš in pozajtrkuješ. In seveda poklepetaš.

Korak naprej po pločnikih so drugi prodajalci, ki ponujajo najrazličnejše uporabne stvari. WC papir (le po delih kupiš, v majhnih rolicah odviti od celih rol, da ne nosiš cele role s sabo). Zanimive so tudi lesene palčke, ki jih uporabljajo za čiščenje zob. To sem videla že drugod v Afriki, kako z vejicami določenih dreves drgnejo zobe. Ljudje to delajo med hojo. Mislim, da je uporaba zobnih ščetk bolj izjema kot pravilo.

Prodajajo posamezne cigarete

Na ulici lahko kupiš nešteto uporabnih stvari, malenkosti. V teh časih še posebej maske in steklenice z razkužilom. Pa svinčniki, … Takole s kake pručke ali roke prodajajo tudi razne sladkarije, žvečilne gumije, cigarete – po enega ali škatlico…

Ko že omenjam cigarete je pomembno opažanje tudi to, da skorajda ne vidiš človeka, ki kadi. Jaz nobenega ne poznam, ki bi kadil. Kajenje je za reveže, ulične otroke, cestne delavce. Zato se prodajajo tudi posamezno eno po eno cigareto.

Na ulici je veliko čistilcev čevljev, saj ljudje vsako jutro prepotujejo velike razdalje, menjajo avtobuske, ceste in pločniki pa so pogosto blatni in neasvaltirani in njihovi čevlji se zelo umažejo na vsakdanji poti. Zato si jih za par centov dajo počistiti, preden pridejo na delovno mesto. To večinoma velja za tiste, ki delajo drugje in ne na ulici.

Kmalu začnejo prodajati tudi različno drugo hrano, pojavijo se prodajalci s samokolnicami polnimi različnega sadja in stojijo ob cestah, da lahko nakup opravijo tudi tisti v avtomobilih, v prometu. Največkrat so banane in ostalo sezonsko sadje (avokado, mango, pomaranče, kaktusove fige), pa tudi zelenjavo (največkrat paradižnik in čebulo). Žene na tleh prodajajo zelenjavo in zelišča, ter npr. majhne limonice, ki jih lepo zložijo v kupčke, ali ingver ipd.

Če hodiš po bolj središčnih velikih trgih, je prodajalcev še več. Od oblačil in obutve, zložene na platnih do pisarniškega in drugega uporabnega materiala, kozmetike, torb… najrazličnejše stvari lahko po zelo nizki ceni dobiš. nekateri z robo hodijo naokoli in ponujajo. Najraje imam prodajalca z jabolki, ki jih imam tako rada, pa so v trgovini zelo draga; eden stane skoraj dva evra, kar si ne morem privoščiti oziroma bi bil greh. Če pa naletim na uličnega prodajalca jabolk, jih pa za evro in pol dobim pet majhnih. Vem da je Afrika kontinent exotičnega sadja, in ga imam zelo rada, a čez jabolko ga ni.

Se nadaljuje…

PRIPIS UREDNIŠTVA

Uredništvo Vipavske je hvaležno Poloni Dominik, da pri svojem delu najde čas za pisma, ki jih objavljamo. Bralce pa vabimo, da po svoji moči pomagate Poloni in sodelavcem, ki šolajo in vzgajajo bredomne otroke. Svoj dar lahko nakažete na

TRR SI56 0201 4005 1368 933,

koda namena CHAR,

namen nakazila POLONA DOMINIK,

referenca SI00 279701

Denar v Etiopijo bo brez vsake provizije nakazalo MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE, Kristanova 1, 1000 Ljubljana

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več